Bohinj, kraljestvo zlatoroga

Bohinj ni kraj, ni vasica, ni mestece. Upravnopolitično Bohinj pokriva Občina Bohinj, katere sedež je v Bohinjski Bistrici. Bohinj je – na kratko rečeno – zelena dolina v osrčju Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka, ki omogoča vrsto (športno-turističnih) aktivnosti ob Bohinjskem jezeru ter okoliških planinah in gorah. Za Bohinj je značilen celoletni turizem. Poleti se lahko kopaš v Bohinjskem jezeru, pozimi se smučaš na bližnjih smučiščih, na gorske vršace se lahko odpraviš kadarkoli v letu, »vendar po pameti, preudarno, nesreče v Alpah ni potrebno izzivati«.

Wikipedija lepo zaokroži geografsko umeščenost Bohinja: »Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. K Bohinju prištevamo še nekaj višje ležečih naselij, kot so Koprivnik, Gorjuše in Nemški Rovt, ter pripadajoče gore in planine naštetih enot«.

Sami dodajamo: Bohinj leži na Gorenjskem, v severozahodni Sloveniji. Nedvomno gre za enega najlepših koščkov celotne Slovenije, njegova narava je preprosto fenomenalna, zato ne čudi podatek, da se – baje – kar 60 odstotkov Bohinjske doline nahaja v Triglavskem narodnem parku. Celotna bohinjska alpska dolina po dolžini meri dvajset kilometrov, široka pa je okoli pet kilometrov. Največja vasica Bohinja je Bohinjska Bistrica, turistom pa je zagotovo najbolj atraktiven Ribčev Laz ob sami obali Bohinjskega jezera.

Kakor je na našem portalu običaj, dodajamo nekaj zanimivejših kilometrskih razdalj od Bohinjske Bistrice: Ribčev Laz, ob Bohinjskem jezeru (6 km), Bled (20 km), Kranj (47 km), Ljubljana (74 km), Bovec (z avtom okrog 90 km, okrog dve uri vožnje), avstrijska Celovec (100 km) in Gradec (240 km), hrvaška Zagreb (220 km) in Rovinj (257 km) ter italijanska Trst (169 km) in Benetke (310 km). Dodajamo še dve slovenski turistični znamenitosti: Postojnska jama (110 km) in Velika Planina (98 km).

Občina Bohinj je del gorenjske statistične regije, meri 334 kvadratnih kilometrov, v celotni občini živi nekaj manj kot 6.000 prebivalcev. Poseljenost je razpršena po vasicah in naseljih: Bitnje, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Brod, Goreljek, Gorjuše, Jereka, Kamnje, Koprivnik v Bohinju, Lepence, Laški Rovt, Log v Bohinju, Nemški Rovt, Nomenj, Podjelje, Polje, Ravne v Bohinju, Ribčev Laz, Savica, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Studor v Bohinju, Ukanc, Žlan.

Najpomembnejša gospodarska panoga v Bohinju je vsekakor turizem, ki je »zelo pomemben pospešek dobil« leta 1906 z železniško progo, ki povezuje Dunaj s Trstom. »Gospodinjstev, ki se preživljajo izključno s kmetovanjem, je malo. Več je gospodinjstev, za katere je kmetijstvo le dopolnilna dejavnost«, razkrijejo na Občini Bohinj.

»Bohinj je bil stoletja naše najmočnejše planšarsko središče. Planšarstvo, katerega začetki segajo v 13. stoletje, in z njim povezano sirarstvo, je skozi zgodovino predstavljalo temelj kmetijstva v Bohinju. Premalo obdelovalnih površin, dolge zime in kratka poletja so bili vzroki, da so se prebivalci v glavnem ukvarjali z živinorejo. Mleko in mlečni izdelki so bili dolgo časa glavna osnova vsakdanje prehrane. Med mlečnimi izdelki ima posebno mesto sir mohant, ki je še danes posebnost v Bohinju«, pa s pogledom v »gospodarsko zgodovino Bohinja« dopolnjuje wikipedija.

Vpogled v življenje pastirjev na bohinjskih pašnikih v pristnem okolju, boste najlažje podoživeli, če se boste ustavili v kraju Stara Fužina. Tam vam bo Planšarski muzej, ki se nahaja v opuščeni vaški sirarni, postregel s številnimi predmeti ter fotografskim in dokumentarnim gradivom, ki lepo prikaže zgodovino planšarstva v Bohinju, težaško življenje planšarjev, zahtevno sirarsko delo v planinah, transport v dolino, pa tudi značilna bohinjska planšarska naselja in tipske planšarske zgradbe.

V povezavi z napisanim nas rdeča nit hipoma vodi naprej do gručastega naselja Studor pod goro Studor, ki je, na lokaciji Pri stogih (travnik pod naseljem), zelo znan po skupini dvojnih kozolcev, ki pa zmeraj bolj izgubljajo svoj gospodarski pomen, veča pa se njihova »turistična vrednost«, saj so vedno bolj le krajinska posebnost, krajevna znamenitost.

Na portalu www.kam.si lahko preberemo še: »Skupina dvojnih kozolcev oziroma stogov, kot jim pravijo domačini, je zgrajena trdno, nosilni tramovi slonijo na velikih kamnih, pokriti so z macesnovimi skodlami. Nič ni preveč, brez odvečnega lišpa, nič premalo, vse je na svojem mestu. Podobnih stogov je v Bohinju še vedno kar lepo število. A studorski stogovi so nekaj posebnega – postavljeni so v skupini, da prav spominjajo na naselje«.

Dodajmo še, da se v Studorju nahaja etnografska hiša-muzej (št.16), imenovana Oplenova hiša, ki je bila zgrajena na začetku 19. stoletja, nedaleč od nje pa je za turiste zanimiv tudi ranč z islandskimi konji. Oplenova hiša v Studorju je bila za javnost odprta leta 1991, je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanje in gospodarske prostore ter nam prikaže, kako so živeli Bohinjci v prejšnjem stoletju.

Turistom najpomembnejše naselje na Bohinjskem je zagotovo Ribčev Laz, ki leži v območju Triglavskega narodnega parka na vzhodnem bregu Bohinjskega jezera. Pretežni del naselja Ribčev laz, ki leži na nadmorski višini 546 metrov, sestavljajo počitniške hiše ter nekaj hotelov in počitniških domov. Vizuro naselja družno najbolj definirata ikonična cerkev sv. Janeza Krstnika (ki naj bi bila zgrajena pred letom 1300) in kamnit Janezov most čez Jezernico, ki je odtočna reka Bohinjskega jezera (in druga najkrajša reka v Sloveniji).

Spletni portal www.travel-slovenia.si zapiše: »Cerkev sv. Janeza Krstnika skupaj z Janezovim mostom in Bohinjskim jezerom tvori simbol Bohinja ter spada med najlepše primerke slovenskega srednjeveškega stavbarstva in stenskega slikarstva. Zaradi tega je postala največkrat fotografirana cerkev v Sloveniji. Ob njej se nahajajo arheološke najdbe, predvsem kovanci iz obdobja od 1. do 5. stoletja našega štetja. V srednjem veku je cerkev sv. Janeza Krstnika imela vlogo krstne kapele bohinjskega okoliša«. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu predstavlja pomemben kulturno zgodovinski spomenik, zato je tudi spomeniško zaščitena.

Predvsem planinci se v manjšem parku v Ribčevem Lazu, v neposredni bližini lepo prenovljenega hotela Bohinj, praviloma ustavijo ob spomeniku štirim srčnim možem. Spomenik planinskim prvopristopnikom na Triglav je bil zgrajen leta 1978, ob 200 letnici njegove osvojitve. Uradna turistična stran www.bohinj.si prav lepo zapiše: »Štirje srčni Bohinjci, ranocelnik Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine, rudar Luka Korošec s Koprivnika, gamsji lovec Matevž Kos iz Jereke in Štefan Rožič iz Savice so s skromno opremo in veliko izkušnjami prvi osvojili Triglav daljnega 26. avgusta 1778. Podvig so izvedli na pobudo barona in prosvetljenca Žige Zoisa«.

Spomenik štirih srčnih mož je visok točno 2864 milimetrov, torej je točno tisočkrat manjši kot Triglav, najvišja slovenska gora. Spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Batiča, ki je postavil tudi bližnji spomenik mitskega bitja Zlatoroga ob samem robu Bohinjskega jezera. Zlatorog, ki nakazuje pravljičnost in skrivnost dežele, se samozavestno bohoti na večji skali, vsem obiskovalcem Bohinja pa predstavlja obvezen fotografski izziv. Zlatorog je, po ljudskem pripovedovanju, neuničljiv in ko je ranjen, iz njegovih kapljic krvi zrastejo čudežne triglavske vrtnice. 🙂

V bližini spomenika Zlatoroga je zgrajen nekoliko večji lesen pomol, ob katerem sta parkirana dve električni ladji Zlatorog in Triglavska roža, ki opravljata panoramsko vožnjo po Bohinjskem jezeru ali pa vas odložita v pet kilometrov oddaljenem naselju Ukanc, kjer sta med drugim umeščena tudi kamp Bohinj in spodnja postaja nihalke, ki povezuje dolino s piramidasto goro z imenom Vogel.

Na spletni strani www.vogel.si zapišejo: »Če ob besedi Vogel pomislite le na sneg, bi vam radi dokazali, da je Vogel zanimiv preko celega leta. Od spomladi do jeseni vam v zeleni preobleki ponuja vrsto priložnosti za aktivnosti, rekreacijo in doživetja v visokogorskem svetu«. Razgled z vrha Vogla na nadmorski višini 1922 metrov je čudovit, saj se vidi del Primorske, veriga Spodnjih Bohinjskih gora in Triglav z okolico, planina Razor. Seveda se z zgornje postaje žičnice Vogel, ki leži na nadmorski višini 1535 metrov, prekrasno vidi tudi celotno temno modro Bohinjsko jezero.

Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, po površini ga v Sloveniji presegata le presihajoče Cerkniško jezero (kadar je napolnjeno) in umetno Ptujsko jezero. Glavni pritok jezera je Savica, ki se pri Ukancu izliva v jezero, iz Bohinjskega jezera pa teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 metrih skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Dolžina Bohinjskega jezera je 4100 metrov, največja širina pa do 1200 metrov, največja globina je 45 metrov, le desetina Bohinjskega jezera je plitvejša od 10 metrov in kar 80 odstotkov ga je globljega od 20 metrov, 20 odstotkov celo od 40 metrov.

Turistom bodo verjetneje pomembnejši naslednji podatki: Bohinjsko jezero je za ljubitelje vodnih aktivnosti primerno v vseh letnih časih, najbolj primerno in atraktivno pa je seveda v poletnem, vročem, vrhuncu turistične sezone.

V toplejših mesecih lahko v Bohinjskem jezeru plavate, se vozite s čolnom, supom, kajakom ali kanujem, lovite ribe in se potapljate. Včasih pozimi Bohinjsko jezero ponudi tudi možnost drsanja (pri čemer vas opozarjamo na previdnosti in na to, da drsate na lastno odgovornost!). Skratka, cel Bohinj s svojo »zeleno klimo« je tudi v najbolj vročih tednih poletja izredno osvežilen, neredko se diha mnogo lažje in lepše kot na trenutke pretoplem Jadranskem morju, posledično je tudi energije – brez dvoma – v izobilju.

Okrog Bohinjskega jezera se lahko sprehodimo v nekaj urah. Domačini pa vam bodo hvalevredno svetovali, da obiščete še slap Savica, ki je vklenjen v prepadne stene Komarče, pod slovitimi Triglavskimi jezeri, sodi pa med najatraktivnejše naravne znamenitosti v Julijskih Alpah. Od izhodišča – Koča pri Savici – do slapu vodi lepo urejena turistična pot. Vzpon po kar 553 stopnicah vas bo v dvajset minutah hoje skozi gozd popeljal do slapu Savica, ki je visok kar 78 metrov. Mimogrede: največji slovenski pesnik, France Prešeren, je napisal epsko pesnitev Krst pri Savici, ki je postavljena v čas pokristjanjevanja starih Slovencev.

Med najlepšimi in najbolj obiskanimi naravnimi znamenitostmi v Bohinju so Korita Mostnice in dolina Voje, kjer boste takoj videli, da zna biti narava neverjetno ustvarjalna. Izhodišče za izlet je v Stari Fužini ali malce naprej po cesti, na parkirišču pred zapornico na cesti proti planini Blato, prva znamenitost se pokaže prav kmalu, nosi pa zanimivo ime – Hudičev most (most je sicer kar visok, pogled navzdol pa je kar »divji«).

Tomaž Gorec je na svoji spletni strani zapisal: »Korita so na nekaterih delih res neverjetna za videti, saj so čisto ozka, in tudi do 20 metrov globoka. Kmalu pridemo tudi do najbolj zanimive tvorbe Mostnice, erozijskih loncev, ki izgledajo kot nekakšni mini naravni bazenčki. Na tem delu je dostop do reke mogoč, in pravi užitek je posedeti na skalah ob “bazenčkih” in se nastavljati soncu. Vmes se najdejo tudi peščene manjše plaže, kjer boste lahko uživali z manjšimi otroci«.

Sam bi vam predlagal, da obisk Korit Mostnice dodatno kombinirate s planinskim izletom na bližnji, 1054 metrov visoki, Vogar, ki je najbolj vzhodni vrh grebena nad severno obalo Bohinjskega jezera. Pot na Vogar ni preveč zahtevna, niti dolga, nekaj časa vam družbo delajo krave in konji, vodi mimo vzletnega mesta za jadralne padalce, pa mimo Kosijevega doma vse do odličnega razgledišča.

Bohinj se sicer ponaša s številnimi razglednimi točkami. Omenili smo že Vogar in Vogel, med največkrat omenjenimi pa so še: Razglednik Peč (50 višinskih metrov pod vrhom vzpetine Peč, ki razmejuje Zgornjo in Spodnjo bohinjsko dolino), Rudnica (946 metrov visok hrib, ki se pogosto dviga nad meglo v dolini), družinski Razglednik (je dokaj lahko dostopen, visok je 1017 metrov, ime je dobil po pesniku Valentinu Vodniku) ter 1602 metra visok Možic (velja za enega izmed bolj znanih in priljubljenih vrhov nad Soriško planino; na samem vrhu je bunker iz časov Alpskega zidu, po letu 1918).

Če vam omenjena razgledišča ne predstavljajo zadostne merice zahtevnejšega (športnega) avanturizma, predlagamo, da se – po pameti in ustrezno planinsko opremljeni – odpravite višje v gore, v krasen alpski svet, Triglavski narodni park nam namreč ponuja poln koš zanimivih gorskih izzivov.

»Bohinj predstavlja idealno izhodišče za podajanje v svet pod Triglavom, zato so tudi Triglav najprej osvojili Bohinjci. Za ljubitelje pohodništva in planinarjenja je Bohinj, od nižin pa do najvišjih vrhov, neusahljiv vir za vedno nova doživetja. Označenih pohodniških in planinskih poti je v Bohinju za več kot 300 kilometrov«, ponosno zapišejo bohinjski turistični delavci na uradni spletni strani www.bohinj.si.

Kam se odpraviti, katere bližnje planinske vršace izbrati za naš »bohinjski cilj«? Izbira ja vaša, samo vaša. Jaz lahko samo dodam, da sem bil nazadnje »v tistih bohinjskih koncih« na izredno fotogenični planini Zajamniki, na zahodnem robu Pokljuke, bilo je dobesedno fenomenalno. Pa niti naporno ni bilo, težkih vzponov skorajda ni bilo (kar je meni, »ne-športniku s polomljenimi koleni«, dokaj pomembno)« . 🙂

In potem, ko smo v visokogorju ali na kolesu utrudili naše telo, srce pa je polno srečnih občutkov, si lahko dodatno privoščimo še kakšno dodatno lagodno sprostitev, wellness storitev: masažo, jogo, apiterapijo, ayurvedo. Raznoliki vodni parki in centri dobrega počutja (v zmeraj boljših in lepših hotelih) bodo zagotovo poskrbeli, da bosta naše telo in um v popolnem ravnovesju.

Gurmanski užitkarji ne boste lačni, saj je na področju Bohinja kar lepo število dobrih gostiln in restavracij, številni odlični kuharji vam bodo zlahka pripravili nekaj klasičnih lokalnih jedi: bohinjske pražene žgance, koruzno zlivanko z marmelado, bohinjsko zaseko, krompirjeve štruklje, bohinjske krape, file postrvi z masleno omako in ješprenjem z zelišči, bohinjsko (velikonočno) potico. Vsekakor predlagamo, da pokusite tudi lokalni sir mohant. To je gurmanski sir, ki ga izdelujejo le na Bohinjskem, je lokalna kulinarična posebnost, zaščitena na evropski ravni. Sir mohant odlikuje poseben vonj, ki nekatere odbija, nekateri pa ga močno vzljubijo. 🙂

Večna dilema (tujih) turistov je: obiskati Blejsko ali Bohinjsko jezero? Bohinj se niti slučajno ne more meriti z bližnjim Bledom glede prireditev, Bohinj je vendarle »fokusno usmerjen v naravo, ne v turistično družabno življenje«, če se lahko tako izrazimo. Vsekakor pa septembrskim obiskovalcem Bohinja priporočamo, da se udeležijo tradicionalnega Kravjega bala, ki ga v Ukancu organizirajo že skorajda 70 let. Na prireditvi, tematski veselici, sodelujejo planšarji, ki z višje ležečih planin privedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo “basengo” – vse, kar potrebujejo za izdelavo sira in druge stvari, ki so potrebne za življenje na planini.

Bohinj je turistom zanimiv vse leto. Upravljalci Bohinj Eco Hotela iz kraja Bohinjska Bistrica, kjer je tudi največ raznolikih nastanitev za turiste, tam pa je tudi Muzej zgodovine Bohinja, so zapisali: »Evropske destinacije odličnosti (EDEN) so prepoznale Bohinj kot destinacijo katere cilj je gospodarska rast z zagotavljanjem ekonomskega, socialnega in okoljskega trajnostnega razvoja.

Spomladi je dolina bogata z vodo. Kopnenje snega v hribih napolni ozke rečne struge, soteske in slapove, ki so zato še bolj privlačni. Poletna energija vas vabi na obiske alpskih mlekarn in pašnikov, skritih v sencah mogočnih dreves in v objemu potokov. Jeseni se listi dreves obarvajo v prečudovite odtenke zlate in rjave barve, zima pa vam pričara sneženo pravljico, ki jo je težko pozabiti«.

Vsekakor pa priložnost izkoriščamo tudi za to, da pozovemo na odgovorno obnašanje v naravi, v Bohinju, povsod. Ne uničujmo, spoštujmo naravo, ohranimo jo tudi za zanamce. Vse turistične deležnike opozarjamo na pomen ohranjanja okolja, naravnih habitatov in zavedanja o usodni povezanosti narave in človeka.

Kaj za sam konec povedati v uvodnem članku o turistični destinaciji Bohinj? Vsekakor je treba znova in znova poudariti, da se zeleni Bohinj lahko pohvali predvsem s čudovito neokrnjeno naravo (tudi njegovo živalstvo zmeraj očara!), ki nudi vse možnosti za trajnostno naravnane in zelo kvalitetne turistične produkte in storitve.

Po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemna Langusa Julijske Alpe niso kraj za nezahtevne, dolgočasne goste, ki potrebujejo samo prostor za bivanje in čakanje. »Naša bohinjska oaza ni za vsakogar. Primernejša je za drzne. Tiste, ki imajo pustolovski značaj, ki je pognal prve plezalce na Triglav in sprožil nov način življenja, ki ga danes imenujemo turizem,” je leta 2022 dodal za MMC RTV SLO.

Če iščete umik od mestnega vrveža in želite uživati v miru in tišini narave, je Bohinj odlična destinacija. Idilična pokrajina, svež zrak in čudoviti razgledi vam bodo pomagali sprostiti se in se odmakniti od vsakodnevnega stresa. Turistične značilnosti Bohinja ustvarjajo privlačno turistično destinacijo za obiskovalce, ki iščejo predvsem aktiven, športni oddih v neokrnjeni naravi Slovenije.

Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije Slovenia.Info (fotografi: Andrej Tarfila, Ciril Jazbec, Jošt Gantar, Mitja Sodja, Mojca Odar, Dražen Šteder, Tomo Jeseničnik, Anže Čokl, Daniel Taipale, Joža Mihelič, Uroš Novak, Peter Strgar, Jože Burišek, Marco Coppo, Jernej Srebrnič, Alan Kosmač).