Fažana, čarobno malo mestece

Če se malo pošalimo, od Fažane so slavni Brioni oddaljeni le dva mokra skoka. Do gladiatorskega Pulja, rta Kamenjaka ali pa tradicije polnega Vodnjana pa ste oddaljeni le tri dobre, suhe poskoke. Če to vendarle prevedemo v »normalen« in predvsem informativen jezik, potem lahko pač povemo, da so Brioni od Fažane oddaljeni le dobrih deset minut plovbe, do Pulja, zanimivega predvsem zaradi amfiteatra slavnega mesta, pa je Fažana oddaljena le slabih deset kilometrov, kakšnih 20 minut vožnje z avtom.

Hrvaški mediji so znali o mini turističnem fenomenu Fažane poročati zelo slikovito nekako takole: Nekoč je bila Fažana znana le po »fešti od sardela«, danes pa je, čeprav brez pravega (beri velikega) hotela, postala pravi magnet za turiste. Treba pa je poudariti, da je Narodni park Brioni glavni krivec, da postaja Fažana pravi turistični biser z milijonom nočitev na sezono. Če zelo poenostavimo, lahko rečemo približno takole: bližina antičnega Pulja in pristanišče za ladjice, ki turiste popeljejo na Brione – zaradi tega je Fažana zmeraj bolj privlačna turistična destinacija.

Zaradi Brionov, rezidenčnega domovanja nekdanjega predsednika SFR Jugoslavije, Josipa Broza Tita, se je po fažanski »rivi« sprehodilo že na ducate slavnih imen: James Joyce, Thomas Mann, Douglas Fairbanks, Gulielmo Marconi, Nehru, Naser, Indira Ghandi, Ho-Ši-Min, Henry Kissinger, Kraljica Elizabeta II, Sophia Loren, Elizabeth Taylor, Richard Burton, Mario del Monaco, Naomi Campbell, Placido Domingo…

Pogled v zgodovino nam razkrije, da fažansko območje, kot tudi celotna Istra, prehaja pod rimsko oblast 177 pred Kristusom, ko Rimljani porazijo Histre in osvojijo glavni histarski grad Nezakcij – Vizače. Šele v sredini prvega stoletja po Kristusu se začenja intenzivno naseljevanje, oziroma rimska »kolonizacija« prebivalcev istrskega polotoka. Približno v tem obdobju antični bogataši in vplivneži, patriciji, v Fažani in njeni okolici začno graditi počitniške vile, začne se pridelava olivnega olja … Kakor smo že povedali v samem uvodu,  je Fažana ime “Vasianum” dobila po antičnih delavnicah, ki so izdelovale amfore. Do leta 78. so bile te delavnice znamenitih posod v lasti senatorske družine Lekanija (Laecanii), kasneje pa so kontrolo nad izdelavo prevzele »rimske cesarske službe«.

Slovenska wikipedija o cerkvah, ki so v vseh krajih neuraden del »turistične ponudbe, zapiše takole: »župnijska cerkev sv. Kuzme in Damjana je razširjena nekdanja gotska cerkev, z gotskim portalom in ostanki renesančnih fresk. Cerkev sv. Elizeja v Fažani je bila postavljena v drugi polovici 6. stoletja na ostankih poznoantične gradnje. Druga cerkev v naselju, cerkev sv. Marije od Karmela je bila postavljena v 14. stoletju in ima dobro ohranjene freske iz obdobja gotike.« Hrvaška enciklopedija pa nam po drugi strani razkrije, da se Fažana v pisnih virih prvič omenja leta 1197.

Je pa preteklost Fažane vsekakor najbolj zapisana ribištvu. Tradicija ribarstva je v Fažani še kako prisotna. Fažanski kanal, ki spaja Fažana in otoke Brionov, je bil učna delavnica za vse mlade ribiče, tam so se večinoma kalili fažanski morski »volkovi«. Na fažanskih pomolih, pa čeprav ribolov že dolgo ni več gospodarska panoga številka ena (ta primat je, seveda, prevzel turizem), se še dandanes zibajo številne barke (tudi tradicijske pasare in batane), ki z največjim veseljem lovijo predvsem »plave ribe«, sardele in skuše. Če boste pozorni, boste na pomolu videli domačine, ki redno čistijo in krpajo ribiške mreže.

Odlična gastronomska ponudba, ki so jo prepoznali tudi številni znani hrvaški kulinarični kritiki, je v Fažani fokusirana na raznorazne plodove morja. Ribam (predvsem sardeli) so se v Fažani, kjer živi čez 3.500 ljudi, poklonili tudi s skulpturami različnih kiparjev, ki so jih nanizali na najbolj prometni promenadi, na »sami rivi«. Nekatera poetična imena teh skulptur, ki so posvečena sardeli, tej mali »slani hraniteljici Fažancev«, so npr. naštra, frega, ardor, šušana, buriole.

Dolga ribiška tradicija tega mesta je sardeli posvetila pravo pravcato »ribiško akademijo«, do leta 1952 so imeli v Fažani celo industrijski obrat za predelavo rib. Sardela, ta modro-zeleno-srebrna ribica, je tudi v fokusu turističnih delavcev, ki so spletli številne manjše turistične zgodbe prav okoli sardele. Poglejmo si nekaj prireditev (in to kar, oprostite, v hrvaškem originalu): Škola soljenja srdela, More na stolu, Fešta od sardela, Ča ribari znaju, Rapsodija u plavom, Fešta od kužine, Festival sladoleda, Rimski Valbandon, Valbandon ispod čripnje in ob koncu sezone še Fažana Street Food Festival. Impresivno, kajne?

Seveda se v Fažani organizirajo tudi nekateri dogodki, ki niso povezani le s hrano, tukaj omenjamo prireditve »Zvizde, sviće i ferali« (festival luči in uličnih glasbenikov) in  »Tradicijske večeri na fažanskoj rivi« (sejem istrskih spominkov in gastro produktov, izdelavo starih ribiških orodij ob prikazu istrske folklore), NONO art festval (sodobna likovna umetnost v interakciji z občinstvom), Fažani s ljubeznijo (večer srbske narodne manjšine) itd.
V borovem gozdičku turističnega naselja Bi-Village, južneje od Fažane, najdete zabavno atrakcijo za mlade, adrenalinski park Jangalooz … Vsekakor pa predlagam, da za celoten seznam in bogat urnik prireditev, od športa do kulture, kliknete na spletno stran turistične skupnosti Fažana.

Fažana, dom slavnega, že preminulega, svetovnega prvaka v boksu, Mate Parlova (poklonili so mu se tako, da so mu v parku postavili spomenik), očitno doživlja pravi preporod. Turistični bum je pomagal celotnemu območju Fažane in Valbandona, da zaživi na polno. Napišemo lahko, da se popolnoma strinjamo z Melito Peroković, direktorico TZ Fažana, ki je ponosno izjavila naslednje: »Italijanski režiser Pier Paolo Pasolini je že pred desetletji rekel, da Fažano doživlja kot čarobno majhno mestece. Mi smo Fažani hoteli povrniti to čarobnost. Mislim, da smo na pravi poti. Fažana je iz dneva v dan vse bolj čarobna«.

V TZ Fažana, ki je pravi raj za pešačenje in kolesarjenje (imajo celo t. i. stezo dobrih vibracij), so dodali: »Fažana vas vabi v vseh letnih časih – poleti k soncu in morju, spomladi kot ravno pravšnji kraj za pustolovščine in prebujanje energije, jeseni pa je ob blagem sredozemskem podnebju idealna za avtentične izkušnje, odkrivanje bogate kulturne dediščine in čudovitih okusov, darov narave.«

Ps. Vabimo, da si ogledate tudi večjo fotogalerijo, del fotografij je prispevala TZ Fažana, nekaj pa smo jih potegnili tudi iz arhiva www.pag.si.