Compare Listings

Muzej betinskega lesnega ladjedelništva

Betinska gajeta v muzeju

Betina na otoku Murterju, mesto ladjedelcev, mojstrov lesarstva, je en od zadnjih centrov malega lesnega ladjedelništva na hrvaški obali Jadranskega morja. Betina je mesto, kjer lahko še danes vidimo lesene ladje v gradnji in plovbi.

Muzej betinskega lesnega ladjedelništva

Na tem področju so plule ladje že od nekdaj. Betinsko ladjedelništvo se prvič omenja v 18. st., ko je iz Korčule v Betino prispela ladjedelniška družina Filipi in ustanovila prvo znano ladjedelnico. Vse od takrat se je na otoku ladjedelništvo tudi ohranilo.

Akvatorij otoka Murterja z impresivnim arhipelagom kornatskega otočja je za navtike eno najprivlačnejših področij na Jadranu – številni otoki, polotoki, punte, čeri in zalivi privlačijo jadralce in mornarje. V tako posebnem akvatoriju je nastala tudi prav posebna ladja, ladja, ki je izpolnila zahteve morja in ljudi, ki so jo skozi zgodovino uporabljali, da bi prišli do svojih oddaljenih posesti.

Betinska gajeta, odgovor betinskih ladjedelcev na zahteve težakov z otoka Murterja, je posebna prav zaradi svoje multifunkcionalnosti, sposobnosti lahkega pristajanja na pogosto nepristopnih obalah murterskega arhipelaga, in še posebej zaradi svoje prilagojenosti otoški družini – vsi v družini, od najmlajšega do najstarejšega člana, so znali upravljati z ladjico.

Betina in otok Murter sta danes svojevrstno zatočišče in oaza lesenih ladjic. Gradijo se nove, popravljajo stare, opravljajo se kompletne rekonstrukcije ladjic, ki so bile praktično tik pred uničenjem. Nekoč je ladjica služila za odhod na delo na polje, prevoz materiala, ljudi in živali, ribarjenje, prodajo pridelkov ter komunikacijo z mestnimi središči. Danes so lesene ladjice namenjene predvsem za jadranje in uživanje.

Muzej betinskega lesnega ladjedelništva

Muzej betinskega lesnega ladjedelništva se nahaja v osrčju kulturno-zgodovinskega dela mesta Betina. Zgradba, v kateri je muzej, sodi med najstarejše hiše v starem mestnem jedru. Preden je bil tu muzej, je pripadala ladjedelniški družini Uroda. Arhitektura znotraj zidov muzeja je natančno obnovljena in ob opremljanju muzeja oplemenitena še s sodobnimi podrobnostmi – tako je tudi sama muzejska stavba zgodba zase. Razdeljena je v dve krili, kjer so razstavljeni predmeti razporejeni v dve enoti – etnografsko in ladjedelniško. V osrednji galeriji, ki združuje oba dela muzeja, dominira postavljen jambor in  lantina.

V muzejski zbirki so razstavljeni predmeti s področja ladjedelništva, ribištva, poljedelstva in vsakodnevnega življenja. Na 250 kvadratnih metrih je 5 razstavnih prostorov in dvoetažna galerija z instalacijami ladijske opreme. Ob predstavitvi izredno pomembnih ladjedelniških znanj, orodij ter dragocenih etnografskih predmetov iz časa, v katerem so nastale lesene ladje betinske gradnje, predstavlja muzej enkratno kulturno dopolnitev turističnega obiska Betine in otoka Murterja.

Pri vhodu v Muzej boste prejeli čisto posebno vstopnico – leseno ploščico! Vstopnica – deščica – je več kot le vstopnica, je predmet z zgodbo, spominek na muzej. Navdahnjena je z ladjedelniško deščico, ki so jo v starih časih uporabljali največji mojstri lesnega ladjedelništva in je služila za oblikovanje ladijskih reber.

Že kar na recepciji lahko pogledate dve od nekaterih video animacij v muzeja. Zgodba je dopolnjena z multimedijskimi aplikacijami, s katerimi dobite vpogled v življenje na otoku. Vstopili boste v konstrukcijo betinske gajete, kjer vas čaka njenih 48 sestavnih delov z lokalnimi imeni. Zaigrajte 3D igro Betinski ladjedelec in sestavite dele gajete v celoto na zamišljenem škveru. Poglejte dokumentarec o betinskih ladjedelcih in izvedite, kaj pravijo sami o betinskem ladjedelstvu. Poglejte tudi, kako zgleda dvoletna izdelava leuta, prikazana v dvominutni animaciji.

Muzej neguje in oživlja stara znanja in veščine ter spodbuja ohranjanje in spoštovanje kulturne dediščine otoka Murter. Mestno pristanišče z zasidranimi lesenimi ladjicami – leuti, gajetami, kaići je svojevrsten muzej na prostem. Največje število urejenih lesenih ladjic na Jadranu s svojim tradicionalnim armom (ladijsko opremo) so prezentacijski del  Muzeja betinskega lesnega ladjedelništva.

Muzejska trgovinica s spominki je prostor, kjer lahko kupite originalne spominke, po motivih stalne zbirke in lokalnih posebnosti, narejeni so pri lokalnih mojstrih in obrtnikih. V trgovinici so na izbiro ladijske makete, dodatki ter nakit in igrače za otroke, z motiviko lesenih ladjic.

Betinska gajeta

Vrhunec betinskega ladjedelništva je vsekakor betinska gajeta – lesena ladjica dolžine od 5 do 8 metrov, širine 2 do 2,60 m. Betinska gajeta je po svojih značilnostih družinska ladjica, ki so jo znali krmariti vsi družinski člani. Gajeta je čvrsta, težaška ladja, ki so jo prebivalci Murterja uporabljali za prevoz do svojih prekomorskih posesti. Gajeta, ki jo uporabljajo na Murterju, je drugačne oblike od tiste na severnem ali južnem Jadranu.

V Muzeju betinskega lesnega ladjedelništva boste podrobneje spoznali zgodbo o betinski gajeti in videli, zakaj je tako posebna in zakaj je znanje betinskih ladjedelcev o gradnji betinske gajete zaščiteno kot nematerialna hrvaška kulturna dediščina. Izvedeli boste več tudi o Cicibeli, edini gajeti na seznamu premičnih kulturnih dobrin in najbolj reprezentativnem eksponatu muzeja na prostem. Cicibela je primer stare betinske gradnje – ravnega dna in zaobljenega trupa, prava težaška ladja, ena zadnjih gajet tega tipa.

Muzej na prostem

Projekt Muzeja betinskega lesnega ladjedelništva še pravzaprav ni zaključen in je del  integriranega projekta revitalizacije starega mestnega jedra. Posebnega pomena je mestno pristanišče s privezanimi lesenimi ladjicami – gajetami, kaići in leuti. Meščani so na svojo lastno pobudo v prve vrste privezali najbolj reprezentativne ladjice, ki imajo tradicionalno ladijsko opremo in jih redno obnavljajo. Tako so spontano ustvarili betinski muzej na prostem oziroma muzej izven zidov.

Ps. Za pomoč pri pripravi prispevka se uredništvo www.pag.si zahvaljuje Muzeju betinske drvene brodogradnje.

Objavljeno

Sorodni članki

Hrvaški Leonardo da Vinci

Faust Vrančić, renesančni vizionar

V naši kategoriji biser Jadrana tokrat pozornost namenjamo genialcu Faustu Vrančiću (1551-1617) in spominskemu centru, ki so ga njemu v čast leta 2012 postavili na otoku Prviću. Najbolj znan Vrančićev izum je Leteči človek (Homo volans); to je »prvi pravi zametek današnjega padala oz. padalca«.

Faust Vrančić, renesančni vizionar

V naši kategoriji biser Jadrana tokrat pozornost namenjamo genialcu Faustu Vrančiću (1551-1617) in spominskemu centru, ki so ga njemu v čast leta 2012 postavili na otoku Prviću. Najbolj znan...

Preberi več
"Sežgali so jo"

Svetvinčenat in legende: Hiša čarovnice Mare

Hrvaška novinarka Barbara Ban iz Hello Istria je očarana: »Kako neki vas ta Svetvinčenat, oz. Savičenta, ne bi začaral?! Prav preprosto je. Te ulice, trg, kaštel, cerkvice … To malo istrsko mestece s 300 prebivalci je tako čarobno, da se enostavno morate ustaviti in malce razgledati«.

Svetvinčenat in legende: Hiša...

Hrvaška novinarka Barbara Ban iz Hello Istria je očarana: »Kako neki vas ta Svetvinčenat, oz. Savičenta, ne bi začaral?! Prav preprosto je. Te ulice, trg, kaštel, cerkvice … To malo istrsko...

Preberi več
"Razgledišče kot se šika"

Vidova Gora, najvišji vrh jadranskih otokov

Vidova gora je najvišji vrh otoka Brača in vseh jadranskih otokov. Visoka je 780 metrov. Nahaja se na južni strani Brača, iznad svetovno znane bolske plaže. Z vrha Vidove gore je odličen razgled na otoke srednje in južne Dalmacije, včasih pa tudi vrhove italijanskih Apeninov.

Vidova Gora, najvišji vrh jadranskih...

Vidova gora je najvišji vrh otoka Brača in vseh jadranskih otokov. Visoka je 780 metrov. Nahaja se na južni strani Brača, iznad svetovno znane bolske plaže. Z vrha Vidove gore je odličen...

Preberi več

Sorodni članki