Compare Listings

Knin, vrata Dalmacije

Nad Kninom - mogočna trdnjava

Mesto Knin ne leži ob morju. Je pa Knin, predvsem s svojo markantno trdnjavo na hribu Spas in izvirom reke Krke, pa tudi z bližino gorate Dinare, lahko odlično »izletniško mesto« ali pa super vmesni postanek na poti proti morju. O sami slavni preteklosti mesta in trdnjave zgovorno priča tudi dejstvo, da je bil pred stoletji Knin glavno središče hrvaških kraljev, ki so tako lažje vladali Dalmaciji in ostali Hrvaški.

Knin, vrata Dalmacije

Knin leži na tromeji Bosne, Like in Dalmacije, mesto se je razvilo na obronkih planine Spas (po slovensko – rešitev). Zaradi svojega zelo vplivnega strateškega položaja, ki omogoča najlažji nadzor ključne povezave kopnega z morjem (Šibenik – 56 km, Split – 100 km, Zadar – 91 km), je Knin stoletja predstavljal »vrata Dalmacije«.

Slovenski portal siol.net je o Kninu zapisal: »Kninska krajina je verjetno eno najlepših, pa tudi najbolj trdih predelov celinske Hrvaške. Zaledje severne Dalmacije je eno samo kamenje, tako kot tudi sosednje pokrajine Lika, Drniška krajina in Cetinska krajina«. Tu je zares veliko in pomembno križišče železniških prog Zagreb-Split, Knin-Zadar in cest, ki peljejo proti jadranski obali (tudi Sinju), Liki in Bosni, zaradi tega so Knin imenovali tudi »ključ Hrvaške«.

Je pa Knin, ta vstopni portal v Dalmacijo, sedaj – zaradi tega, ker so se ga izognile (turistom) najbolj elegantne prometne rešitve (beri: avtocesta), sedaj vendarle nekako zapostavljen in pozabljen. Temu botruje predvsem zelo slaba gospodarska in demografska slika Knina. Propad skoraj celotne industrije (največje udarce so gospodarstveniki utrpeli pred in pa med samo »domovinsko vojno«), zelo negativno vpliva na sam »socialni« položaj mesta in okolice.

Iz mesta se, na žalost, trumoma, s trebuhom za kruhom, izseljujejo predvsem mladi, povprečna starost v Kninu pa je zmeraj višja in višja. Wikipedija navaja, da je pred zadnjo vojno na zelo širokem kninskem področju živelo okrog 43.000 prebivalcev. Neuradne številke pravijo, da naj bi sedaj v samem mestu Kninu živelo le okrog 10.000 ljudi, pred izbruhom vojne in gospodarskim krahom, pa naj bi v samem mestu Knin prebivalo vsaj 15.000 ljudi. Seveda je treba ob vsem tem demografskem razglabljanju poudariti, da se je v vojni drastično zamenjala »tudi narodnostna sestava prebivalstva«.

Vse dokler kontroverzni hrvaški general Ante Gotovina leta 1995 s hrvaško vojsko v slavni vojaški operaciji »Oluja« (nevihta) ni osvobodil tega, za Hrvaško strateško ključnega, ozemlja, je v »kninski občini in okolici«, v večini, živelo srbsko prebivalstvo. Ko pa so se po porazu Srbi, skupaj z razbitimi ostanki jugovojske, umaknili v Bosno oziroma naprej v samo Srbijo, je z leti opustošen, prazen prostor naseljeval hrvaški živelj, Hrvatov je sedaj – baje – na tem prostoru že okrog 75 odstotkov.

In odkod »so se vzeli« Srbi na hrvaškem ozemlju? V Knin in okolico naj bi se – bežeč pred Turki – v 14. stoletju preselili iz Kosova ter naj bi bili kasneje ti »krajišniki« tudi del t.i. »vojne krajine«, močnega branika med Turki in srednjo ter zahodno Evropo. Več kot očitno pa je, da se je vse od svojega nastanka Knin branil pred mnogimi sovražniki, o čemer priča dobro ohranjena kninska trdnjava z mogočnimi stolpi. Prvi zapisi o Kninu segajo v 10. stoletje našega štetja, toda že ostanki Burnuma, starorimskega vojaškega oporišča v bližini Knina, dokazujejo, da so tu živeli tudi Rimljani.

Na sami uradni strani kninske trdnjave pa lahko preberemo tudi naslednjo lepo misel: »Čeprav so nekatera mesta v Dalmaciji starejša od Knina, je Knin v kulturnem in nacionalnem vrednotenju vendarle eno izmed najstarejših hrvaških mest. To pa zato, ker je nastanek Knina, pa tudi sam nadaljnji razvoj mesta, vezan s prihodom Hrvatov na ta področja (konec 6-ega in v začetku 7-ega stoletja), ter se zato po pravici smatra za zibelko Hrvatov«.

Trdnjava, oziroma njeni zametki, so bili zgrajeni v 9. stoletju, potem pa se je ta vojaški objekt le še širil in širil. Ta strateški obrambni objekt je bil nekaj stoletij tudi »prestolnica hrvaškega kraljevstva«, tu je bilo varno domovanje številnih hrvaških narodnih vladarjev: Trpimirja, Muncimirja, Svetoslava Suronje, Stjepana Držislava, Dmitara Zvonimira in Petara Svačića.

Trdnjava je najbolj prepoznaven simbol mesta in je tudi druga največja ohranjena vojna fortifikacija v  Evropi. Ta vojna utrdba suvereno dominira nad Kninom in njegovo okolico. Z vseh strani utrdbe se razprostira čudovit razgled in je zatorej pravi magnet za vse turiste.

Mnogi, starejši med nami, se mogoče še spomnijo, da je na kninski trdnjavi, avgusta 1995, ob »nevihtni« osvoboditvi Knina, tedanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman simbolično poljubil hrvaško zastavo, kar hrvaški mediji zaneseno opisujejo kot poljub velike zmage in dokončne hrvaške svobode.

V trdnjavi, ki je sedanji izgled dobila v začetku osemnajstega stoletja, premični mostovi pa jo delijo na »gornji, srednji in dolnji grad«, lahko najdemo Kninski muzej z različnimi postavitvami. Tudi o snovanju in ustvarjanju suverene Republike Hrvaške in pa seveda o vojni akciji Oluja.

Seveda pa trdnjava, ki je spomenik posebnega nacionalnega interesa, ni edina turistična točka v Kninu in njegovi okolici. Izstopata dve naravni znamenitosti, in sicer izvir reke Krke in pa planinski masiv Dinara.

Reka Krka (dolga je 75 km, pred izlitjem v morje, pred Šibenikom, lahko obiščemo čudoviti Narodni park Krka) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje, slabih 4 kilometre severovzhodno od Knina. Dinara pa je planina v Dinarskem pogorju, ki leži na meji Hrvaška – Bosna in Hercegovina. Najvišji vrh teh planin je Troglav (1913 metrov), ki je na ozemlju BiH, vrh Sinjal ali pa Dinara pa je s svojimi 1831 metri nadmorske višine najvišji vrh celotne Hrvaške.

Ustvarjalci »turistične ponudbe v Kninu in okolici« pravijo, da stavijo predvsem na dnevne in nekajdnevne obiskovalce, želijo si vsaj, da bi vsaj pet odstotkov vseh, ki obiščejo NP Krka, obiskalo tudi njihove kraje. Ob odlični hrani in prijaznosti domačinov stavijo predvsem na zanimive športne aktivnosti: (gorsko) kolesarjenje, planinarjenje, jahanje, vožnjo s kanujem, rafting, paint-ballu, off road vožnji z džipi in bugiji, ribolov, foto safari, iskanje zaklada, vožnja s splavom …  Turisti, že razmišljate o obisku Knina?

Za fotografije se zahvaljujemo Turistični skupnosti Knin in Muzeju Knin, poglejmo še mini galerijo:

Sorodni članki

Do vrha poln slamnik prireditev

Rabac in Labin, z roko v roki

Turistično vasico Rabac najdemo na jugovzhodni obali Istre, ob Kvarnerskem zalivu. Nad »hotelskim« Rabcem, ki turista razvaja v slikovitem morskem zalivčku, le nekaj kilometrov v notranjost na 320-ih metrih nadmorske višine zagledamo zgodovinsko, nekoč rudarsko, mestece Labin. Vabljeni tudi k ogledu fotogalerije.

Rabac in Labin, z roko v roki

Turistično vasico Rabac najdemo na jugovzhodni obali Istre, ob Kvarnerskem zalivu. Nad »hotelskim« Rabcem, ki turista razvaja v slikovitem morskem zalivčku, le nekaj kilometrov v notranjost na...

Preberi več
Makarska – srce Makarske rivijere

Mesto Makarska – v objemu narave

Mesto Makarska leži stisnjeno na ozkem pasu med planino Biokovo in morjem. Čez morje vidimo otoka Brač in Hvar. Samo mesto Makarska leži amfiteatralno, ob zalivu, ki ga na severovzhodu zapira polotok Sv. Petar in na jugu Rt Osejeva. Makarska živi predvsem od svojih čudovitih plaž, od svojega turizma in to zelo, zelo uspešno.

Mesto Makarska – v objemu narave

Mesto Makarska leži stisnjeno na ozkem pasu med planino Biokovo in morjem. Čez morje vidimo otoka Brač in Hvar. Samo mesto Makarska leži amfiteatralno, ob zalivu, ki ga na severovzhodu zapira...

Preberi več