Primošten in črna Gospa Loretska

Turisti iz vsega sveta v Primošten radi zahajajo že več kot 60 let. Zakaj? Zaradi zanimive in »zelo simpatične arhitekture« na (pol)otoku . Zaradi dišečih borovih gozdičkov, fantastično lepih plaž, kristalno čistega morja in romantičnih sprehajališč. Pa seveda dobre hrane in odličnega vina. Vemo pa tudi, da dandanes mnogo ljudi obišče Primošten prav zaradi Gospe Loretske. To je kip, ki so ga na bližnjem hribu Gaj postavili leta 2017.

Občino Primošten, ki se razprostira na dobrih 57 kvadratnih kilometrih, ob kraju Primošten sestavljajo še zaselki, vasice Kruševo, Burnij, Široke, Vadalj in Vezac. Prebivalcev ima občina okrog 3.000, geografsko pa Primošten lahko umestimo v Dalmacijo, med mesti Šibenik (27 km) in Trogir. Sam Primošten leži na majhnem polotoku med zalivoma Raduča in Primošten.

Kratek skok v zgodovino. Na območju občine Primošten so arheologi našli sledove ilirske, grške in hrvaške naseljenosti. Dokaj zanimivo pa je, da so se po desetem stoletju našega štetja na to področje preselili bosanski bogumili (bogumilstvo je bilo verska sekta, ki jo je zasnoval duhovni voditelj Bogomil v prvem bolgarskem cesarstu). Ti »Bosanci« so se najprej naselili na področju Kruševa in Široke, toda s krutim nasiljem so jih Turki prisilili, da so na (dokaj varnem) otočku ustanovili novo naselbino, Primošten.

Ime Primošten izhaja iz glagola “primostiti”; otok na katerem je kraj nastal v 16. stoletju, v času turških vpadov, je bil z gibljivim lesenim mostom ločen od kopnega. Naselje je bilo zavarovano z obzidjem in obrambnimi stolpi, ki pa so jih v 19. stoletju podrli. Prvo znano hrvaško poimenovanje Primoštena datira v leto 1564. Seveda pa so Primoštenci, po koncu turške nevarnosti, iz otoka naredili polotok. Tako so enostavneje, lažje hodili obdelovat polja in njive, pa tudi živino so tako lahko lažje redili oz. varovali.

Datum zgodovinskega kolesja bomo sedaj ustavili na 16. novembru 1942, ki je za Primošten in okolico izredno pomemben datum. Takrat so italijanski fašistični okupatorji v  maščevalnem ladijskem bombardiranju in krvavem pohodu pehote ubili 50 domačinov ter požgali zelo veliko hiš. Nesreča bi bila lahko še mnogo večja, toda v Primoštenu trdno verjamejo, da jih je od še mnogo večjega zla rešila sveta Marija – gospa Loretska. Tako, sedaj veste od kod in od kdaj ideja za spomenik Gospe Loretske.

Po drugi svetovni vojni je bilo življenje na tem kamnu zelo težko. Mnogi so odšli v svet, tisti, ki so ostali pa so – baje – preživeli zaradi oljk in novonastalih vinogradov (znana sorta Babić). Po letu 1960, ko se je zgradilo vodovodno in električno omrežje ter Jadranska magistrala, v letih 1966 in 1971 pa so bili zgrajeni tudi naslednji turistični objekti: hoteli Raduća, Zora in Slava ter marina Lučica pa Primošten vendarle zaživi mnogo bolj optimistično. Ko po letu 1980 v Primoštenu zrase prekrasna marina Kremik, zaživi pa tudi kamp Adriatik, Primošten postane ena izmed najbolj privlačnih jadranskih destinacij. Tudi »domovinski rat«, po letu 1991, ne ustavi razvoja turizma v Primoštenu.

Sedaj so v Primoštenu, ki je zelo zaščiten pred severnimi vetrovi in ima zelo blago klimo, zelo ponosni na »svojo pomembno vlogo v  hrvaškem turizmu«. Turiste privabljajo čudovite plaže,  najdemo jih na dvajsetih kilometrih obale, predvsem v zalivih Vela, Mala Raduča, Primošten in Peleš. Tudi samo lokacija Primoštena je za radoživega turista odlična, saj z malo truda opravi lepe izlete: Šibenik, Split, Dubrovnik, Mostar, Međugorje, narodni parki Plitvice, Krka in Kornati.

Mesto Primošten, stari del, na polotoku, je vsekakor ohranilo svojo mediteransko identiteto. In lepoto. Leta 2007 namreč Primošten, kot zelo urejeno mesto, prejme prestižno evropsko nagrado – Zlati cvet Evrope. Ribiški značaj mini mesteca Primošten se kaže v slikovitih ozkih uličicah, ostankih obzidja, mestnih vratih in fotogeničnih kamnitih hišah. V centru (starega) Primoštena – seveda – dominirajo sakralne zgradbe:  cerkev svetega Jurija (bila je zgrajena na najvišji točki otoka, leta 1485), dragocen kulturni spomenik je župnijska cerkev svetega Roka (iz leta 1680), omeniti pa moramo tudi cerkev Matere Božje Milosti (iz leta 1553).

Če boste kolesarili ali pa imate radi daljša sprehajanja, bodite pozorni na slovite »kamnito-mrežaste vinograde« (slike, kamnite čipke, teh čudovitih vinogradov visijo tudi v palači Združenih narodov v New Yorku)  in prekrasno, globoko v kopno zavlečeno, marino Kremik. In ko boste postali lačni in žejni ter željni pristnega stika z domačini, se odpravite do kakšnega zanimivega kmečkega turizma (Jurlinovi dvori, Šarićevi dvori, Baćulov dvor, Oaza Jelinjak).

Tudi v samem mestu Primošten zabave nikoli ne manjka, tukaj so na voljo vsakodnevni koncerti klasične in zabavne glasbe, prisluhnete lahko tudi pevcem (klapam), mogoče boste naleteli na plesalce (folklora, samba, tango …) ali ulične umetnike, marsikdo pa uživa tudi v zelo znani vsakoletni tradicionalni zabavi, duhoviti dirki oslov. Če ste po duši žurer si privoščite dolge večerno-nočne zabave (te so najbolj znane v klubu Aurora ali pa v lokalu The Legends Pub).

Seveda pa Primoštena ne smete zapustiti, preden ne obiščete njegove zadnje in mogoče tudi najbolj znane turistične atrakcije. Seveda govorimo o kipu device Marije, kipu Gospe Loretske. Sam kip Gospe Loretske je visok kar 17 metrov, stoji na podstavku,  ta pa na bližnjem 170-metrskem griču Gaj. Markantno, kajne? Sam kip je, seveda, všeč večini vernikov. Ostali obiskovalci ga sprejemajo z zelo mešanimi občutki (je ali ni preveč »kičast«?!?), zagotovo pa velja, da se tja odpravi skorajda vsak turist, ki ga dopust zanese v Primošten.