Manca Korelc – jezerska vila

»10 tisoč! To niso zgolj jezera, ampak vsi tipi stoječih voda, torej tudi bajerji, ribniki, kali, mlake, rečne mrtvice, barja, mokrišča. Prav to dejstvo najbolj preseneča bralce moje knjige Jezera Slovenije (The Slovenia Lakes). Takoj zatem pomislimo, kako slabo poznamo svoj kraj in Slovenijo«, poudari slovenska jezerska vila Manca Korelc, ki nam v kratkem intervjuju razkrije tudi imena »najbolj turističnih jezer«, poda pa nam tudi 10 krasnih idej za celodnevni izlet na različne konce Slovenije. Poglejmo.

1. Manca Korelc, številni Slovenci že dolgo vemo, da ste »prava jezerska vila«, opomba bralcem, po intervjuju hitro poglejte na spletno stran https://mojajezera.si. Na drugi, prav tako zelo všečni, spletni strani, https://mancakorelc.si/, pa v bistvu spoznamo, da je »vaša osnovna služba«, če jo lahko tako imenujemo, v sferi digitalnega marketinga, ste namreč LinkedIn strokovnjakinja, znani ste po svojih številnih delavnicah, svojih nastopih. Kako težko je uskladiti oboje? Predstavljam si namreč, da je vaše življenje (posledično vaš urnik), »dokaj viharniško«?!

Hvala za prijazne besede, lepo je, ko mi pravite »jezerska vila«. Res je, med tednom sem »linkedIn« strokovnjakinja, med vikendi so moje misli usmerjene v Moja jezera. v zadnjem času sem lepo prilagodila svoj urnik – torej, da se jezerom posvečam le med vikendi. Ko sem pisala svojo prvo knjigo The Slovenia Lakes, je bilo pa kar kaotično, saj je bil vsak dan mešanica obojega. Verjamem, da sem sedaj našla pravo kombinacijo.

2. Manca, na svoji jezerski spletni strani ste zapisali, da ste energična, odštekana, nasmejana, samosvoja, strastna. Zvemo tudi, da vam je všeč število 3. Malo me je postalo strah, ko sem prebral, da ne prenesete slovničnih napak. Se opravičujem vnaprej. 🙂 Bi pa vendarle rad, da nekaj več poveste o vašem naslednjem tvojem stavku: »Moja najnovejša strast je raziskovanje nevroznanosti, epigenetike, povezave spiritualnosti in znanosti in znanosti vode«. Sam namreč nimam pojma, o čem govorite.

Jaaa, hvala, da ste opazili mojo novo strast in hvala za vprašanje, nihče me še ni o tem povprašal. To je zame povsem nov svet, svet neverjetno uporabnih vsebin za dobro življenje. Bom na kratko odgovorila na prve vsebine, o znanosti vode pa se bom malo razpisala. Ko govorimo o nevroznanosti, me zanima, kako delujejo možgani. Predvsem v povezavi z mislimi in zavestjo. Naj dodam še termin nevroplastičnost, kar pomeni, da lahko zavestno spreminjamo nevronske povezave v naših možganih. Narobe je misliti, da s čimer se rodimo – s tem tudi živimo. Veliko tehnik obstaja, kako se lahko zavestno spreminjamo.

Epigenetika je zelo povezana s tem, predvsem pomeni, da ljudje nismo žrtve genskega zapisa. Predstavlja spoznanje, da lahko na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja, ne da bi se pri tem moral spremeniti zapis DNK (vir wikipewdia). Praktičen primer so bolezni – manj kot 1 % (!) bolezni je genetsko pogojenih, na vse drugo vpliva okolje – predvsem interno okolje v nas, pa smo spet pri mislih.

Primarni sprožilec vseživljenjskega raziskovanja teh vsebin pa je dogodek, ki mi je za vedno spremenil življenje – decembra 2017 sem pri enem izmed skoraj 1500 jezer namreč padla v nerazložljiv jok. To se zgodi vsakokrat, ko obiščem to ljubo jezerce, za katerega nobenemu ne povem, kje se nahaja. Čuvam ga kot največji zaklad.

Dve leti nazaj sem našla Gregga Bradena in njegovo knjigo Med znanostjo in duhovnostjo. Sredi branja te knjige sem priguglala do informacije, da ima voda spomin. To je že več kot sto let znano dejstvo in tudi sama sem se srečala s tem že pred leti, ampak takrat moj um ni bil pripravljen na to.

Takoj sem vedela, da sem bližje odgovoru, kaj se je zgodilo pri tistem jezercu. Naše telo je sestavljeno iz približno 70 % vode, planet Zemlja prav tako. Voda v mojem telesu in voda v tem jezercu komunicirata v jeziku, ki ga ne poznam, zato raziskujem vse to.
Moja jezera so že nekaj časa veliko več kot kolesarjenje in dokumentiranje jezer. Sedaj sem v fazi, ko raziskujem moje življenjsko vprašanje – kaj mi tisto jezero sporoča? Znanost vode je velikanska tematika, ki se dotika tako fizike, kemije, pa tudi duhovnosti, saj jo mnogi enačijo z zavestjo. Naj ob tem dodam čudovit citat kvantnega fizika, Nasima Harameina, ki ga spremljam: »Spirituality is nothing more than physics we’ve yet to find the equation for« (Duhovnost ni nič drugega kot fizika, za katero še nismo našli enačbe).

3. Toliko uvodoma. Ker pa je www.pag.si turistični portal, se bom trudil, da vam bom v prihodnje zastavljal predvsem vprašanja vezana na to področje. Sam štejem za slovenski turistični jezeri predvsem Blejsko in Bohinjsko jezero. Manca, vi pa verjetno iz rokava stresete še verjetno ducat slovenskih »turističnih« jezerc, gramoznic, bajerov, mlak? Podvprašanje, katere »stoječe vode«, oprostite izrazu, če je napačen, pa so vam najbolj všeč, še posebej, če to upoštevamo v vidiku turizma?

Stoječa voda je primeren izraz. Meni so sicer ljubša tista jezera, ki niso turistično razvita, kar pomeni, da ni veliko obiskovalcev. Da pa odgovorim na vprašanje: prva mi pride na misel Kočevsko jezero (moje domače in naj, naj), ki se v zadnjih letih močno turistično razvija.

Dodajam še: Planšarsko jezero na Jezerskem, Velenjsko jezero in Škalsko jezero zraven, Bukovniško jezero (nekaj časa je bilo prazno), jezero Črnava v Preddvoru, Divje jezero pri Idriji, Lovrenška jezera in Tiho jezero na Pohorju.

4. Sam sem dolgo živel v Ljubljani, sedaj pa sem ponovno na štajerskem koncu. Manca, skorajda me je zadela rahla kap, ko sem odkril, da ste samo na področju mojega Podravja našla preko 160 »stoječih vod«. Neverjetno. Sem pa bil ob vašem seznamu na https://mojajezera.si/seznam_mojih_jezer/podravska/genericList-16/ zelo razočaran, saj sem (ponovno) ugotovil, da na teh lokacijah sploh ni dovoljeno kopanje ljudi. Zakaj imamo tako malo »jezerskih«, in podobno, kopališč?

Hihihi, tudi mene je zadela kap, ko sem od Inštituta za vode dobila program, ki našteje več kot 10 tisoč stoječih voda v Sloveniji. Več kot 10 tisoč! Ko odprem program na področju Podravja, se na zaslonu prikaže pika pri piki.

Če sem povsem iskrena, se osebno strinjam, da ni veliko jezer, kjer je dovoljeno kopanje. To lahko negativno vpliva na vodo v jezerih, bajerjih, ribnikih in podobno. Še posebej tistih, ki niso pretočna. Ali ste vedeli, da se vsa voda v Bohinjskem jezeru zamenja kar trikrat na leto? To pomeni pretočnost. Če tega ni, vplivi kopanja ostanejo v vodi. Sama zelo osebno gledam na vodo. Je del narave, ki jo moramo spoštovati, četudi tako, da jo samo občudujemo.

5. Moj vrstni red vprašanj vsekakor ni optimalen. Kljub vsemu vas bom izzval z zamikom in vas prosil, da nam postrežete z nekaj fascinantnimi ali vsaj zanimivimi podatki, na katere ste, skorajda zagotovo, naleteli med raziskovanjem slovenskih jezer? Manca, kaj pa najbolj preseneti bralce vaše knjige Jezera Slovenije?

Na prvem mestu je zagotovo številka, ki sem jo že omenila: več kot 10 tisoč. To niso zgolj jezera, ampak vsi tipi stoječih voda, torej tudi bajerji, ribniki, kali, mlake, rečne mrtvice, barja, mokrišča. Takoj zatem pomislimo, kako slabo poznamo svoj kraj in Slovenijo.

6. Manca, menim, da ste nemirnega in zelo podjetnega duha. Na spletni strani namreč ne najdemo le jezer, sedaj sta tukaj že bogati kategoriji »Moji slapovi« in »Moji hribi«? Kakšne misli se vam motajo po glavi, če ti dve vsebini povežete s turizmom?

Tako je, pred časom sem dodala še slapove in hribe s pogledom na jezera. Slapove sem dodala, saj sem potrebovala nov zagon za projekt, predvsem pa nove ideje za izlete. Lahko si predstavljate, da imam že kar izziv najti izlete, da dodajam nova jezera. Na spletni strani ni še vseh slapov, obiskala sem namreč že 137 slapov. Z njimi odkrivam nove in nove kotičke Slovenije in spoznavam, kako bogati smo z vodo. Hribi s pogledom na jezero pa so mi prinesli nov šport – pohodništvo. Letos poleti načrtujem predvsem hribolazenje nad jezeri.

Če pomislim, kako je to lahko uporabno v turistične namene, se mi porodi cela vrsta idej. A se zelo držim tega, da se lotim samo tistih stvari, ki jih lahko dejansko naredim. Pa tudi, kaj je tisto, kar me res zanima – v tem trenutku je to znanost vode in kako lahko to uporabimo v svojih življenjih, ne pa priložnosti v turizmu. Pa čeprav sem turizem študirala na dodiplomskem študiju.

7. »V začetku julija 2017 sem samostojno brez spremstva v manj kot 24 urah prevozila diagonalo Slovenije od Hodoša do Pirana«, ste zapisali na svoji spletni strani. Manca, sedaj pa na naslovnici spletne strani napovedujete: »S kolesom bom obiskala vsa slovenska jezera in z vami delila zgodbe na poti«. Nam lahko več poveste o teh svojih novih (kolesarskih) načrtih?

Diagonala čez Slovenijo še vedno velja za najtežji projekt. Ta ni povezan z jezeri, le z vprašanjem, koliko zmorem. Trenutno se moj um najbolj ukvarja z vsebinami, o katerih sem spregovorila v drugem vprašanju. Verjamem, da bom skozi čas odkrila nekaj zelo velikega in lepega. Imam še en skriti projekt, o katerem ne bi še govorila javno.

8. Pred številnimi leti, skorajda na samem začetku vašega »jezerskega projekta«, ste v intervjuju za SiOL dejali: »Najbolj sem ponosna na odzive ljudi, ki v meni vidijo navdih in motivacijo za gibanje. To mi pomeni največ«. Manca, se še zmeraj strinjate s to izjavo, bi mogoče sedaj še kaj dodali?

Krasno vprašanje. Če vedno me najbolj napolni, ko mi rečejo, da so obiskali neko novo jezero. In ko vidim, da znajo pogledati na jezera drugače, bolj poglobljeno. Res me zelo radosti, ko mi povedo, da se vsakič spomnijo name, ko vidijo jezero. Temu ljubkovalno pravim, da sem jih »polajkala«.

9. Številni strokovnjaki opozarjajo na številne klimatske spremembe, ki se po celem svetu pospešeno dogajajo predvsem v zadnjih letih. Ste mogoče tudi sami opazili kakšne spremembe, ki bi nas morale skrbeti? Manca, kako vi gledate na to problematiko?

Moje stališče je, da človek zanje ni kriv v takšni meri, kot nam mediji želijo pripisati. Spremembe seveda so, ampak naj bi bile glede na milijonsko zgodovino našega planeta povsem naravne.

Menim, da moramo ne glede na narativo v družbi (dandanes in vedno) upoštevati naravo in se vesti karseda spoštljivo. Tipičen primer je poraba vode. Ali zapiramo pipe, da ne porabljamo vode, ko ni treba? Ali skočimo v jezero, da se ohladimo, četudi vemo, da je prepovedano? Postavimo naravo na prvo mesto, ne sebe, pa se bo marsikatero vedenje obrnilo v pravo smer.

10. Manca Korelc, iz že povedanega lahko zlahka zaključimo, da ste navdušena kolesarka, ki obožuje naravo. Tolkel se bom po glavi, če vas ob koncu intervjuja ne bom prosil za kratek seznam vsaj desetih lepih izletov po Sloveniji. Da bo izziv nekoliko zahtevnejši, prosim, da med te izletniške ideje poljubno umestite »kolo, jezero, hrib, slap«.

Zagotovo ne bo pri vsakem izletu vse, pa vendar vas povabim na 10 krasnih idej za celodnevni izlet na različne konce Slovenije:

1. Planšarsko jezero in Ankova Slapova – ter Goli vrh s pogledom na jezero.
2. Okolica Idrije – Divje jezero, Kanomeljske Klavže s slapom Ovčjak, slap Pršjak in Slapovi na Gačniku.
3. Slovenska Istra – jezero Galantiči, slap Veli Vir, slapovi Pasjaka, slap pod Trebešami, ušesa Istre.
4. Gora s pogledom na Bohinjsko jezero – Vrh nad Škrbino.
5. Ilirska Bistrica – jezeri Mola in Klivnik, slap Sušec, slap Kovačevec.
6. Log pod Mangartom – to je kraj stoterih slapov – začnite z jezerom in slapovi Gorejca, nadaljujte s slapovi Fratarice ter izvirom in koriti Možnice (Nemčlje).
7. Številna »mariborska jezera« (Maribor z okolico).
8. Lovrenška jezera, Tiho, Ribniško in Črno jezero – izberite vsakega posebej, saj so res krasna.
9. Slap ob izviru Hublja, Vitovsko jezero in čudovit Čaven.
10. Križna jama – podzemna jezera (ta izlet čaka tudi mene).

Ps. Fotografije: Manca Korelc.