Compare Listings

»Naj se avantura prične!«

Hiking Croatia: neverjetni prizori narave

Hiking Croatia je v prvi vrsti pohodniški blog (glej spletno stran www.hikingcro.com), ki vas bo navdušil za odhod v gore. Je pa Hiking Croatia zagotovo mnogo več kot le spletni blog, ki poje slavospev naravi. Projekt Hiking Croatia ustvarjata odličen fotograf Mario Jurina in Daria Bedeniković, »deklica za vse«. Blog, ki ga pridno in z navdihom ustvarjata (fotografije so fantastične!), navdihuje več deset tisoč ljubiteljev narave.

Hiking Croatia: neverjetni prizori narave

Hiking Croatia nam ne predstavi samo hrvaških planin, ampak nas popelje tudi na druge visokogorske lokacije (tudi slovenske). Še več, Hiking Croatia, nas odpelje tudi na nekatere hrvaške ferate (zavarovane planinske poti), posledično obiščemo tudi hrvaške otoke.

Mario Jurina in Daria Bedeniković sta o svojem projektu, na svoji spletni strani www.hikingcro.com, zapisala: »Ideja o projektu Hiking Croatia je nastala leta 2019, kot le še eden izmed mnogih instagram profilov za deljenje pohodniških dogodivščin in fotografij. Kmalu je Hiking Croatia prerasel v nekaj več, pravo skupnost in prostor, kjer lahko vsak najde navdih za odhod v naravo ali pa vsaj uživa v fotografijah čudovitih gora, gozdov, rek, jezer.«

»Očaral me je mir, ki ga doživiš, ko se povzpneš na goro. Brez gneče, brez ljudi, brez hrupa, samo uživaš v razgledu, včasih v sončnem zahodu. Narava je čudovita, nedotaknjena, je kraj, kjer ni človekovega vpliva, pravi užitek je hoditi, nam Mario Jurina pripoveduje o trenutku, ko je vzljubil pohodništvo. Narava in alpinizem sta ga tako očarala, da je svojo ljubezen prenesel tudi na svojo punco Darijo Bedeniković in skupaj sta ustvarila stran Hiking Croatia ki jo, posredno, zdaj na družbenih omrežjih spremlja že preko 25.000 ljudi,« so zapisali v velikem hrvaškem mediju Jutarnji list.

Za hrvaški spletni portal super1.telegram.hr je Mario povedal: »Za naju je odhod v naravo beg pred realnostjo. Rada sva pač sama nekje daleč, na kakšnem novem vrhu, s katerega se nama odkrije pogled, kakršnega še nisva videla. Seveda je pohodništvo kot nalašč tudi za ohranjanje telesne pripravljenosti in zdravega življenja, zato je to dodatna motivacija za vse tiste, ki jih videz morda ne razgled z gore (smeh)«.

O svojih največjih željah sta Daria in Mario za story.hr povedala: »Nimava prevelikih želja,  razen da bi rada čim več časa preživela v življenju v naravi. Nekega dne bi se zagotovo rada odpravila v Nepal in uživala v razgledih na najvišje vrhove sveta«.

Vsekakor lahko uvodoma, še pred intervjujem, rečemo, da celotni projekt Hiking Croatia, s svojim blogom oziroma spletno stranjo, youtube kanalom, veliko facebook skupino, pa tudi  instagram naslovi, www.instagram.com/hiking.croatia/, www.instagram.com/da_riab/ in www.instagram.com/mariojurina/, slavi božansko lepoto narave, vsekakor pa nam v izbranih besedah in fantastičnih fotografijah predstavlja številne naravne in turistične bisere.

Dario in Mario sta velika, neskončna zaljubljenca v naravo, sprehodimo se skozi intervju.

1. Daria in Mario, prosim, najprej se predstavita osebno, potem pa predstavita tudi vajin skupni projekt Hiking Croatia, njegova osnovna spletna stran najdete na naslovu www.hikingcro.com.

Lep pozdrav! Sva Daria in Mario, dva pustolovca in ljubitelja narave. Oba sva iz Hrvaškega Zagorja, narava in zelenje pa sta nekaj, s čimer sva obkrožena in »okužena« že od malih nog. Daria je diplomirana medicinska sestra in dela v bolnišnici, jaz pa se ukvarjam s fotografijo, snemanjem in družbenimi mediji. Pred več kot dvema letoma sva na spletni platformi instagram zagnala profil Hiking Croatia, potem pa še blog (spletno stran), facebook stran, facebook skupina in youtube kanal. Glavni cilj projekta Hiking Croatia je vsekakor opozarjati na lepoto narave, deliti poglede na naravne lepote, ideje za izlete, pa tudi poučiti ljudi o varnem bivanju v gorah, pravilih obnašanja ipd.

2. Moram reči, da se prav čudim visokemu profesionalnemu pristopu, ki ga kažeta skozi projekt Hiking Croatia. Super namreč delata na številnih spletnih platformah: spletna stran oziroma blog, facebook, instagram, youtube … Bravo, čestitke!

Hvala! Glede na to, da so socialna omrežja tudi del moje službe, mi je ta del zelo dobro znan.  Seveda vse skupaj vzame veliko časa za organizacijo, pisanje, fotografiranje in video, objavo vsebine, vendar nama je to delo všeč in z veseljem deliva svoje izkušnje z drugimi. Pozitivni odzivi sledilcev na spletnih platformah nas vedno motivirajo, da smo ustvarjalci še boljši in nenehno dvigujemo vsebine na zmeraj višjo raven.

3. Naš projekt www.pag.si je slovenski spletni portal o hrvatskom turizmu. Že ob zagonu projekta smo si rekli, da ne bomo pisali le o hrvaških morskih destinacijah, ampak prav o vseh (turističnih) lepotah Hrvaške. Tako pišemo tudi o »celinski Hrvaški«. Hrvaške gore bi lahko in bi morale biti, vsaj meni se zdi, še večji »magnet« za (domače in tuje) turiste, kot so bile doslej. Njihova lepota je namreč fascinantna.

Hrvaške gore zagotovo ponujajo veliko v vseh letnih časih. Tudi marsikdo iz Hrvaške slabo pozna domače gore. Tu so Risnjak, Velebit, Dinara, Biokovo in številne druge lepe gore in planine. Pogledi z nekaterih najlepših vrhov na Hrvaškem vas pustijo brez sape.

Npr. to zimo sva se povzpela na drugi najvišji vrh Velebita, Sveto brdo. V enem dnevu sva z 0 metrov nadmorske višine in prave spomladanske temperature, 15 stopinj Celzija, dosegla 1.700 metrov nadmorske višine in prave alpske razmere. Pogled z drugega najvišjega vrha Velebita, tja na morje in otoke, je eden najlepših na Hrvaškem.

Nemogoče se je ne vprašati, koliko držav na svetu lahko ponudi kaj takega? In najlepše je, ko se lahko poleti, po celodnevni pohodniški turi, zvečer že kopaš v morju. A tu žal pridemo do problema, da naša domača, hrvaška, turistična skupnost očitno, vsaj za zdaj ne, ni zainteresirana za večjo promocijo tovrstnega »hribolazniškega« turizma.

4. Mario in Daria, ker želimo (tujim) turistom v tem intervjuju najbolj prikazati predvsem lepote hrvaških gora, vaju bomo prosili za pomoč. Sledi nekaj vprašanj, vajinih predlogov za plezanje v hrvaških gorah, hribolazenje po hrvaških planinah.

Tukaj, na Hrvaškem, so res zelo lepe planinske poti, vsekakor bi izpostavila Premužićevo pot na Velebitu. Pot traja 2-3 dni, dolga je 55 km in poteka skozi nekaj najlepših delov Velebita, tam od Zavižana do Baških Oštarij. Razgledi s te poti so zares nepozabni!

Dinara je tudi lepa in prav posebna planina, vzpon na najvišji vrh Hrvaške, na Sinjal, pa je vedno lepo doživetje. Biokovo je popolna kombinacija gore in morja z nepozabnimi razgledi, vendar morate biti zelo previdni, ko se podajate na avanturo imenovano Biokovo, saj npr. tam HGSS (»hrvaška gorska reševalna služba«) vsako leto izvaja več reševalnih akcij.

Ljudje to čudovito planino pogosto podcenjujejo, saj se ob pogledu nanjo s plaže v Makarski ali Brelih zdi, da je »popolnoma nedolžna«, da se je na njo enostavno povzpeti, realnost pa je povsem drugačna, to je zelo razgibana planina, skoraj brez vodnega vira in zavetja pred žgočim soncem.

Moramo se ozreti tudi na naše otoke, v ospredju pa sta otoka Pag in Krk z lepimi in urejenimi potmi, odlično ferato najdemo na otoku Hvaru. Izpostavila bi lažjo pohodniško pot Life on Mars na otoku Pagu in Mjesečev plato ter zaliva Vela in Mala Luka na otoku Krku. Eden od najinih najljubših vrhov je Veliki Risnjak v Gorskem Kotorju in ga priporočava vsem, ki si želijo prekrasne planinske avanture.

5. Zdi se nam, da na Hrvaškem planinci najbolj slavijo, da največ komplimentov namenijo  predvsem opevanemu Velebitu. Kot sem prebral na blogu, je tudi Velebit za vaju zelo “super”, zato vaju bom posebej prosil, da z nama delita nekaj svojih misli o samem Velebitu.

Velebit kot naša največja hrvaška planina ima marsikaj za ponuditi slehernemu planincu. Pregovor “Eno življenje za Velebit ni dovolj” smo že večkrat slišali in s tem se lahko samo strinjamo. Vsakič, ko se potepamo po Velebitu, odkrijemo nekaj novega.

Planince skorajda zagotovo najbolj navdušujejo pogledi na morje in otoke s čudovitih vrhov, ena od velikih prednosti Velebita pa je veliko lepih in urejenih planinskih zavetišč, ki dajejo planincem možnost načrtovanja večdnevnih poti. Pozimi je Velebit povsem drugačen kot  poleti in zahteva veliko izkušenj in kondicije, saj imamo pogosto na vzponih na najvišje vrhove skoraj identične alpske razmere.

6. Če se Slovenec, ki rad planinari, znajde v bližini »Velebita« (kar ni prav težko, ker je Velebit zelo dolg), katere »hribolazniške ture« mu predlagata? Kje je najlepše, kje so najlepši razgledi? Vsekakor vaju prosim, da dodata še nekaj izletov, ki niso pretirano težki in jih lahko premaga vsak otrok v starosti od 10 do 15 let.

Kot smo že omenili, je predlog številka 1 Premužičeva pot. Vzpon na Tulove grede je prav tako zelo lep, razgled z vrha pa fantastičen. Tu in tam se moramo »povleči med skalami«, nekaj je tudi manjšega plezanja, toda nič prav zelo zahtevnega. Za otroke, ki radi preživljajo čas v naravi, bi bila to prava poslastica!

Nama osebno je posebno lep del okoli Baških oštarij in vzpon na vrhova Kiza in Bačić kuka, iz Baških oštarij pa se lahko odpravite na pohod do enega najlepših zavetišč na Velebitu. Planinsko zavetišče Ždrilo se nahaja približno 4 ure hoje od Baških Oštarij, še pol ure pa boste potrebovali, da se povzpnete na Ždrilski kuk in uživate v spektakularnem razgledu.

Še en predlog je krožna pot skozi Bojinac in vzpon na Bojin kuk z Velikog Rujna, o tem smo tudi že pisali na našem blogu, glej spletni povezavi www.hikingcro.com/blog/bojin-kuk in  www.hikingcro.com/blog/tri-dana-velebita.

7. Katere druge planinske izlete, hrvaške planinske ture poleg Velebita še predlagata in zakaj prav njih?

Eden najinih najljubših vrhov na Hrvaškem je zagotovo Veliki Risnjak (tam v Gorskem kotarju) in ga priporočava prav vsem, še posebej pa Slovencem, saj je dokaj blizu državne meje. Vzpon na Veliki Risnjak je možen s Platka ali Črnega Luga. Poleti je pod vrhom odprta Schlosserjeva hiša, spiješ lahko osvežilno hladno pivo in poješ kakšno dobro malico.

Tudi pot 7 slapov v severni Istri je lepa in ima najino iskreno priporočilo, to pohodno pot je vedno je lepo obiskati, še posebej po obilnem dežju, ko vodne struge polne in slapovi bučni.

Kot smo že omenili, imajo tudi otoki relativno veliko ponudbe, na obveznem seznamu pa morata biti tudi atraktivna in adrenalinska pot Life on Mars na otoku Pagu ter razgleden Mjesečev plato z Veliko in Malo luko na otoku Krku (v bližini Baške). Ti dve lokaciji sta odlični za vse tiste, ki na morje ne pridejo samo zato, da bi uživali na vroči plaži.

Če gremo malo južneje, tudi Dinara in z njo njen najvišji vrh Sinjal (tudi najvišja hrvaška gora) je prekrasna, tudi tam so postavljena čudovita planinska zavetišča za načrtovanje večdnevnega izleta, če se želite bolje seznaniti s to planino.

Biokovo in pogled z najvišjega vrha Sveti Jure je »hrvaška planinska klasika« (res pa je, da se tja lahko pripeljete tudi po cesti!). Biokovo morate videti in doživeti, če ste že namenjeni na jug Hrvaške. Vsekakor pa še enkrat iskreno opozarjava: ne podcenjujte Biokova, kaj kmalu se lahko tam znajdete v zelo resnih težavah (pa naj gre za poletni ali zimski pohod).

8. Na vajinih spletnih platformah veliko pozornosti »plenijo« hrvaške ferate (opomba: Ferate so plezališča z varovanjem. Običajno so speljane v strmejših stenah in so varovane z jeklenicami). Nekatere fotografije s teh ferat so prav fenomenalne (otok Hvar npr.). Zdi se mi, da so te ferate narejene predvsem zato, da bi naredile še dodatno reklamo za raznolike lepote Hrvaške?! 🙂

He, he. Da, v zadnjih letih je bilo na Hrvaškem narejenih, postavljenih kar nekaj zanimivih ferat. Midva nisva ravno »značilna iskalca ferat«, ampak nekatere so pritegnila tudi naju in zato sva jih prehodila, premagala z velikim veseljem.

Ferata na otoku Hvaru je precej kratka, je pa res privlačna. Če se znajdete na Hvaru, vsekakor priporočava »obisk te izredno fotogenične in adrenalinske ferate« (ni pa idealna za tiste, ki se zelo bojijo višine). V soteski (kanjonu) Čikole, blizu Drniša, je tudi zelo zanimiva ferata. Ta  ferata je speljana v soteski reke, najboljšo izkušnjo pa lahko doživite zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko je struga reke (ki je večino leta suha) polna vode in je plezališče le nekaj metrov nad nabreklo in hitro reko.

Poleg teh ferat je tu še tista v Omišu, ki je zelo priljubljena med planinci, a midva je žal še nisva »preizkusila«. Upava, da bo na vrsti prav kmalu. Tudi na Dinari že nekaj let postavljajo ferato, vendar – po najinih informacijah – še vedno ni odprta za obiskovalce. Ko pa bo, bo to – vsaj takšno je prevladujoče mnenje med hrvaškimi planinci – največja in najlepša ferata na Hrvaškem.

9. Vaše delo, fotografsko in video, je odlično. Povejte nam vsaj nekaj besed, razkrijte nekaj svojih skrivnosti s snemanja, fotografiranja.

Hvala! Nimam velikih skrivnosti, fotografija je moja velika ljubezen že skoraj 10 let, je moj način življenja. Rad zajemam trenutke s fotoaparatom, najbolj pa uživam v fotografiranju narave in njenih lepot. Seveda, ko gremo v hribe, mora biti fotoaparat vedno z mano in velikokrat pride tudi do žgočih debat in prepirov, da morebiti fotografiram preveč, da se moramo vsakih 100 metrov ustaviti za fotografijo itd. Ampak na koncu dneva, še posebej pa po kasnejših ogledih fotografij in videoposnetkov, smo pa vsi veseli in zadovoljni! 🙂

10. Kakšen je cilj projekta Hiking Croatia? Je težko narediti, ustvariti takšen projekt, ali zahteva veliko časa in truda?

Cilj projekta Hiking Croatia je že od prvega dne vsem ljudem približati lepoto gora, hribolazništva, tudi alpinizma, hkrati pa jih naučiti tudi odgovornega vedenja v naravi.

Želiva si, da bi pri nas vsak ljubitelj narave našel idejo za izlet, pa naj bo to lažji sprehod ali pa daljše in zahtevnejše pohodništvo. Nič ne pride čez noč in do sedaj je bilo v Hiking Croatia vloženega že veliko truda in časa, trudila pa se bova še naprej, saj nama številni pozitivni odzivi pomenijo veliko, nama dajejo dodaten zagon in energijo.

11. Kaj bi vidva ob koncu tega kratkega intervjuju še rada sporočila slovenskim planincem, hribolazcem? Kaj bi povedala vsem slovenskim turistom (in tistim, ki doslej še niso stopili v gore), ki gredo južneje, v sosednjo Hrvaško?

Slovenskim planincem bi položila na srce, da so lahko v prvi vrsti zelo srečni, saj imajo že doma v Sloveniji čudovite Alpe, ki jih obožujemo in jih redno obiskujemo tudi Hrvati.

Kar se pa tiče Hrvaške, pa bi slovenske ljubitelje narave še enkrat opomnila, da lahko pri nas, na Hrvaškem, osvojijo čudovite planinske vrhove s fantastičnimi pogledi na morje, raziskujejo uživaške pohodniške poti na otokih, kjer se bodo sprehajali tik ob morju, a se hkrati še isti dan povzpeli na najvišje vrhove otokov. Hrvaška ne ponuja le raznolikih plaž, za vsakogar se najde nekaj »novega in drugačnega«, le priti moraš sem, radovedno moraš odpreti oči, zbrati voljo ali nekoliko poguma in že se lahko raziskovanje začne.

Ps. Ob koncu vas opozarjamo, da posebno pozornost namenite fotografijam, ki nam jih je v objavo prijazno poslal Mario Jurina iz Hiking Croatia. Z največjim veseljem (naš iskren poklon fotografu!) objavljamo tudi večjo fotogalerijo (ali je sploh mogoče narediti večjo reklamo naravi, naši Zemlji?).

Sorodni članki

Ferski otoki, skrivnostni raj sredi severnega Atlantika

Umetno inteligenco smo poprosili za nekaj naslovov, ki bi predstavili Ferske otoke. Dobili smo naslednje odgovore: »Med fjordi in klifi: Čarobno popotovanje po Ferskih otokih. Divja lepota Ferskih otokov: Destinacija za prave pustolovce. Otok miru in narave: Doživite edinstven utrip Ferskih otokov. Ferski otoki: Kjer se narava in tradicija prepletata v popolni harmoniji. Pod severnim nebom: Odkrivanje čudes Ferskih otokov. Med ovčjimi pašniki in dramatičnimi klifi. Ferski otoki – skriti biser Evrope, ki vas bo očaral. Tukaj, kjer vladata veter in valovi: Ferski otoki v vsej svoji veličini. Nepozabno potovanje na Ferske otoke: Med legendami in osupljivimi razgledi«. Toda mnogo bolje in iz »prve roke« nam je Ferske otoke v izčrpnem intervjuju predstavila Milica Bogdanović, turistična vodička na Ferskih otokih. Vzemite si čas in preberite zares zanimiv in izčrpen intervju!

Nadaljujte z branjem

Sunčica Dolušić – Mata Hari Indonezije

Sunčica Dolušić, tudi avtorica knjige "Mata Hari in duhovi Indonezije", nam predstavi (turistično) Indonezijo. Med drugim Sunčica Dolušić med intervjujem pove: »In ravno ta svet zunaj velemesta je bil zame najbolj privlačen. Ena izmed mojih čudovitih izkušenj je bil obisk ljudstva Baduy na Javi, ki živi tako, kot so nekoč živeli njihovi predniki. Verjamejo, da so odgovorni za ohranjanje harmonije na Zemlji«.

Nadaljujte z branjem

“Istanbul ali ljubiš ali sovražiš”

»Istanbul je mesto zgodb. Kamorkoli se obrneš, najdeš sled preteklosti, ki je prepletena s sodobnim življenjem. Istanbul je mesto, ki je bilo prestolnica treh velikih imperijev, preživelo je vojne, pretrese in potrese, osvajanja, a se je na koncu vedno znova preoblikovalo v nekaj novega. In prav to me pri njem najbolj navdušuje – njegova neskončnost«. Tako med drugim v navdušujočem in zelo izčrpnem intervju o svojem Istanbulu, mestu dveh celin, izredno poznavalsko govori Eva Šalamon Kaplan.

Nadaljujte z branjem