Compare Listings

Najlepši razgled na Split in Kaštela

Kozjak, planina čudovitih razgledov

Če imate radi planine – povzpnite se na vsaj en vrh planine Kozjak. Kljub temu, če ne marate gora – prosim, dajte priložnost Kozjaku. Če ne zaradi izjemne narave, znamenitega dalmatinskega krasa, tudi zgodovinskega in kulturnega pomena destinacije Kozjak ali aktivnega oddiha (lažji treking ali zahtevnejše plezanje), pa vsaj zaradi neverjetnih, spektakularnih razgledov, s katerimi vas bo planina Kozjak, popolnoma brez dvoma, zmeraj nagradila. Obisk mest Split, Trogir, vseh sedem Kaštelov in Solina naj ne mine brez obiska planine Kozjak.

Kozjak, planina čudovitih razgledov

Kozjak je izjemna, čarobna planina, nenavadnih oblik, z izrednim panoramskim razgledom na srednjo Dalmacijo. Kozjak je najdaljša hrvaška planina, ki se razteza nad velikim Kaštelanskim zalivom pri Splitu, glavnem mestu Dalmacije.

Z južnih pobočij Kozjaka se odlično vidijo Split, hrib Marjan, Solin, Trogir, sedem Kaštelov (glej tekst z naslovom Kaštela, riviera Kaštela in podnaslovom Sedem Kaštelov), pa tudi številni prelepi otoki, ki krasijo Jadransko morje: Brač, Čiovo, Hvar, Šolta, Vis, včasih pa se v daljavi vidi tudi oddaljena Jabuka.

Planina Kozjak je dolga približno 16 kilometrov in ob svoji lepoti ponuja tudi številne razgledne, lažje in težje pohodniške poti ter kulturno-zgodovinske znamenitosti. Kozjak se razteza vse od Klisa (glej tekst z naslovom: Trdnjava Klis, ključ Dalmacije) na vzhodu pa do prelaza Malačka na zahodu. Južne stene Kozjaka so zelo strme, severni kamniti obronki pa postopno prehajajo v valovito visokogorsko ravan Dalmatinske Zagore.

Stena planine Kozjak je od daleč, z morske strani, izjemno vpadljiva in je tudi najdaljša na Hrvaškem. Na južnem delu je izjemno strma – je prava poslastica za ljubitelje plezalnih gora, sten. Ko se to ogromno steno Kozjaka, opazuje iz Splita, priteguje pozornosti in daje slikovitost celotnemu Kaštelanskemu zalivu. Višina stene Kozjaka, ki jo domačini imenujejo »Grede«, niha od povprečnih 50 pa vse do zavidljivih 250 metrov.

Spletni portal www.kastela.org je zelo lepo opisal glavne značilnosti Kozjaka: »Kozjak je planina z dvema popolnoma različnima obrazoma. Z obalne strani je videti kot močna pregrada, ki prekriva ozek pas kaštelanske obale. Če se pa Kozjaku približamo s severa, se bomo počutili, kot da smo na valoviti planoti, ki ne daje slutiti, da se dvigamo na planino. Šele ko pridemo do roba planote, nas bo presenetil čudovit prizor, ki hkrati pretrese s svojo lepoto in veličino: pred nami je morje s številnimi otoki, v globinah pod navpičnimi skalami pa se razprostira sedem priobalnih krajev, sedem kaštelov, nanizanih ob kaštelanskem zalivu.

V kratkem vzponu od morja do roba planote planinec doživi tri različne svetove, polne kontrastov: zeleni pas bujne sredozemske vegetacije z sadovnjaki, vinogradi in polji, ki so našla plodna tla na flišu, nato pas navpičnih skal (z žlebovi v njih), redkimi nasadi črnega bora in skopo vegetacijo ter – končno – nad skalami, planoto z redko makijo na tipičnem kraškem kamenju«.

Ker Kozjak ni prav zelo visoka planina, je primeren za planince in pohodnike vseh starosti. Najvišji vrh planine Kozjak je Veli vrj (779 metrov nadmorske višine), »zrasel« je na vzhodnem grebenu nad Kaštel Gomilico.

V starejši literaturi je Veli vrj lahko poimenovan tudi Kozjak ali pa Sv. Luka (verjetno zaradi cerkvice, iz trinajstega stoletja, ki se nahaja v sami bližini vrha).

Na www.gorja.net smo prebrali naslednjo misel: »Čeprav je Kozjak edinstven masiv, bi ga glede na najvišje vrhove lahko razdelili na tri dele: zahodnim z vrhom Sv. Ivan Biranj (631 metrov nadmorske višine)  in planinskim domom Malačka, osrednjim z vrhom Sv. Luka (779 metrov nadmorske višine) in planinskim domom Putalj ter  planinsko kočo pod Koludrom, vzhodnim pa z vrhom Sv. Juraj (676 metrov nadmorske višine)  in s klinasto potjo skozi skalo in naprej do Markezine grede in Klisa«.

Turistična skupnost Kaštela pa opozarja na naslednje: »Redkost je, da so na tako majhnem območju kar 4 večje planinske postojanke, domovi (Putalj v Kaštel Sućurcu, Koludar v Kaštel Kambelovcu, Split in Malačka v Kaštel Starem) ter eno planinsko zavetišče (t.i. Orlovo gnezdo v Kaštel Kambelovcu) in pa tudi lovska koča, v kateri lahko planinci dobijo okrepčilo in prenočišče«.

Očitno je v rimskih časih na tej zdaj skorajda goli gori prevladovalo obilo gozdov. Dokaz za to trditev je v skalo izklesana reliefna figura boga Silvana – zaščitnika pašnikov in gozdov, nahaja se nad deponijo cementarne Sv. Juraj. Kozjak je sicer poln endemičnih rastlin in kombinacije sredozemske flore na jugu s submediteransko floro na severu. Verjeli ali ne, na Kozjaku rastejo tudi orhideje.

Skale Kozjaka so ostre, včasih gole, mnogokrat jih dopolnjuje zelo nizka vegetacija. Kozjak skriva tudi precejšnje število vojaških bunkerjev in ostankov italijanskih stavb iz druge svetovne vojne. Seveda pa Kozjak krasijo tudi manjše cerkvice. Kozjak je sicer poln tipičnih, dalmatinskih, kraških kamnin. V »kamenjaru« Kozjaka je bilo doslej raziskanih okoli 20 podzemnih jam in »pol-jam«, ki znajo biti privlačne predvsem tistim, ki znajo odlično uporabljati fotoaparat.

Za obiskovalce Kozjaka je pomembno predvsem naslednje: lahka dostopnost planine Kozjak, izredno dobre prometne povezave, dokaj kratki (in po želji tudi lažji) vzponi, lahka orientacija zaradi svežih markacij olajšajo, poenostavijo obisk Kozjaka, kar pomeni, da nam planina ponuja  veliko možnostmi za privlačne sprehode, trekinge, ne le za utrjene planinske pohodnike, ampak tudi za številne turiste iz obalnega področja, ki sploh niso vajeni »zelo visokih gora in napornih planinskih tur«.

Na Kozjaku, pa tudi v okoliških gorah kaštelanskega zaledja, je okoli 80 km označenih pohodniških poti, ki so idealne za lažjo, rekreativno pohodništvo. Za vse, ki pa ste nekoliko bolj pustolovskega duha, pa tudi sicer mnogo boljše telesno pripravljeni, tudi z ustreznim »tehničnim znanjem«, pa vabijo prepoznavne strme stene Kozjaka, predvsem tam v bližini planinskega doma Malačka, ki so znane po svojih plezalnih smereh.

Poudarjamo: številne planinske poti večinoma sploh niso zahtevne in jih lahko zlahka obvladajo rekreativni pohodniki. Tukaj ni treba biti profesionalni plezalec, dovolj je, če si le ljubitelj narave, ki si želi raziskovanja Kozjaka. Prav tako je treba podčrtati, da se lahko tudi z gorskim kolesom pripeljemo do skoraj vsake planinske koče na Kozjaku. Gorskim kolesarjem v posebno veselje so že omenjeni panoramski razgledi na opevano Jadransko morje.

Rekreacija in turizem na Hrvaškem cvetita, tudi Kozjak in njemu okoliške gore se vse pogosteje omenjajo med turisti, predvsem domačimi. Verjetno je čas pandemije naredil svoje – ko ni nič delovalo, so se ljudje zavestno umikali v samoto – v naravo, v gore, na Kozjak.

Danes je Kozjak v veliki meri predvsem turistično privlačen, nekoč pa je predvsem veljalo, da preko Kozjaka vodijo številne trgovske poti, seveda pa je bil Kozjak zaradi svojega geostrateškega položaja velikokrat v svoji zgodovini pomemben košček vojaških operacij, tukaj so neredko potekale številne težke bitke. Ko se boste sprehajali čez Kozjak, boste zagotovo naleteli na številne bunkerje, ki pričajo o burni, tudi krvavi, preteklosti tega področja.

Vendar Kozjak, pa tudi sama spodaj ležeča Kaštela, nista tako (turistično) priljubljena, kot bi morebiti lahko bila. Turistični potencial tega območja zagotovo ni dobro in v celoti izkoriščen. Ob tej priložnosti, dodajamo še prav zanimivo informacijo: Na pobočjih Kozjaka, nad Kaštel Novim, raste tudi avtohtona vinska trta »kaštelski crljenak«, ki je davni prednik znane, slovite kalifornijske sorte zinfandell.

Eden od večjih razlogov za slabšo turistično umeščenost destinacije je – seveda – grda industrializacija ter »črna pozidava«  Kaštelskega zaliva. Kaštelanski zaliv namreč pospešeno uničujeta predvsem »umazana industrija« in nekontrolirana stanovanjska gradnja, ki je urbanistom očitno ušla izpod nadzora. V okolju je mnogo preveč dima in prahu, celo vegetacija je – v veliki meri – ogrožena. Samo upamo lahko, da se bo kaj vendarle kmalu spremenilo na bolje, saj ima celotni zaliv, v katerem je svoj prostor našlo »kar 7 kaštelov«, velik turistični potencial. Ali pa je ta »vlak že dokončno odpeljal«!?

Drugo težavo so Kozjaku v preteklih desetletjih povzročili številni požari, ki so poškodovali njegov občutljiv rastlinski svet. Na srečo je sedaj po pobočjih Kozjaka zgrajenih veliko kilometrov t.i. »gasilskih cest« in zasajenih veliko novih dreves. Kozjak je, vsaj kar zadeva požare, danes videti veliko bolj zdrav kot je bil npr. pred desetimi leti.

Vsekakor pa Kozjaku manjka turističnih dejavnosti, ki bi s pravim angažmajem in marketingom zagotovo (za)cvetele v polni meri. Tu in tam se vendarle »nekaj dela«, omenimo npr. t.i. »Bikijado v Radošiću« (kmečka veselica in borba bikov), adrenalinski zipline Zip Line Split (dolg je skoraj 2.500 metrov, postavljen je blizu vrha Sv. Jure, med področjem Blaca in Gornje Rupotine) in Biblijski vrt Stomorija (na južnih obronkih Kozjaka, nad Kaštel Novem).

Vendar nekaj zagotovo drži – narava sama, njena lepota in naravne znamenitosti Kozjaka so večinoma dovolj za srečo turista, kajne? Po eni strani je to dobro – na Kozjaku ni veliko turistov, ni turistične gneče, nasploh vseh ljudi, prav tako ni smeti ali visokih, pretiranih cen.

Hrvaška turistična skupnost je o Kozjaku podala takšno zaključno misel (in mi iz www.pag.si se s takšno oceno tudi popolnoma strinjamo): »Kozjak navdušuje s svojimi preglednimi pogledi na Kaštelanski zaliv, skorajda na vsakem planinskem vrhu pa se nahaja kakšna zanimiva zgodovinska lokacija, kapelica ali arheološko najdišče, zato je sprehod po Kozjaku obenem potovanje tako skozi prostor kot skozi čas, prepleteno z bogato kulturo in zanimivo zgodovino«.

Za konec uvodnega članka o Kozjaku sledi le še nujno opozorilo. Če niste izkušen planinec, vam bodo planinska društva z veseljem organizirala strokovno spremstvo. Seveda se takšna storitev plača, a je načeloma cenejša preko planinskega društva kot preko agencije za aktivnosti na prostem. In še: Kozjak in njegova mogočna skala sta obrnjena proti jugu, zato v pomladnih in poletnih dneh ni priporočljivo »izzivati pekočega sonca«. Izogibajte se telesnemu naporu med 11.00 in 17.00 ter se odpravite na treking ali plezanje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.

Ps. Tekst: Valentina Vučičić iz kookylovestotravel.com, fotografije: Valentina Vučičić iz kookylovestotravel.com in Turistična skupnost Kaštela.

Sorodni članki

Za križen

Na otoku Hvaru že dolgih pet stoletij praznujejo veliko noč na prav poseben način – z znamenito procesijo 'Za križen' (križ, razpelo). Gre za edinstven obred posebne pobožnosti ter izraz verske in kulturne identitete prebivalcev osrednjega dela otoka Hvara. Za križen je ime za tradicionalno nočno procesijo (prehodi se okrog 25 kilometrov), na otoku Hvaru, v krajih Vrbanj, Vrboska, Jelsa, Pitve, Vrisnik in Svirče. Leta 2009 je bila hvarska tradicija procesije Za križen vpisana na Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine v Evropi.

Nadaljujte z branjem

Jadran, hrvaški diamant

Jadran oziroma Jadransko morje, predvsem »hrvaški del Jadrana«, je v našem tokratnem fokusu. Verjetno v Sloveniji ni odraslega človeka, ki še ni slišal za Jadran in čarobno Jadransko morje; velika večina od nas je na Jadranu preživela številne nepozabne počitnice, dopustniške dni. Odpravimo se torej na modri Jadran.

Nadaljujte z branjem

Velebit in Narodni park Severni Velebit

Velebit je najdaljša, tudi turistom izredno atraktivna, hrvaška planina, ki se vleče vzdolž jadranske obale. Velebit je impresivna planina, odlikujejo jo številne naravne atrakcije ter izredno bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Dokaj malo planin na svetu se lahko ponaša s statusom narodnega parka, Velebit pa na ogled postavlja kar dva: NP Paklenica in NP Severni Velebit.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.