Compare Listings

Svetopisemski vrt

Biblijski vrt Stomorija

Na južnih obronkih Kozjaka se turisti lahko sprehodimo tudi po lepem Biblijskem vrtu. Od same obale v bližnjem Kaštel Novem je svetopisemski vrt oddaljen kakšna dva kilometra, toda kljub temu postaja ena izmed bolj obiskanih turističnih točk v vseh sedmih »Kaštelih«.

Biblijski vrt Stomorija

Zgodba biblijskega vrta se v bistvu začenja že leta 1189, ko je bila na robu kaštelanskega polja, na obronkih planine Kozjak, zgrajena cerkvica »svete Marije od Špiljana« (tako poimenovana zaradi istoimenskega zaselka). Kraj ob sami cerkvi poimenujejo tudi »svetišče Gospe od Stomorije«, v Kaštelih se tako »rodi« eno izmed najstarejših marijanskih svetišč na Hrvaškem. Svetišče se nahaja približno 100 metrov nad morsko gladino in ponuja odprt, prekrasen pogled na Kaštela, Kaštelanski zaliv in Split.

Sam Biblijski vrt je zasnovan šele dolga stoletja kasneje, ko Split leta 1998 obišče papež Janez Pavel II. Samo idejo o Biblijskem vrtu poda in zasnuje hrvaška ekologinja, biologinja in profesorica Ivna  Bućan. Društvo Biblijski vrt Stomorija se koncem 20. stoletja intenzivno loti izgradnje samega svetopisemskega vrta. Ob samem vhodu v Biblijski vrt nas pozdravi oljka, ki jo je blagoslovil sam sveti oče.

Člani društva najprej uredijo parcelo, na njej zasadijo številne svetopisemske rastline (baje je v Svetem pismu omenjenih okrog 110 rastlin, tukaj naj bi jih trenutno rastlo okrog 50?!), hkrati pa povabijo umetnike, da v sam vrt postavijo svoja dela, skulpture. Vrt tako znova in znova pridobiva na neki novi, umetniško-duhovni dimenziji …

Biblijski vrt je bil leta 2018, ko so ga obiskali novinarji turističnega portala www.pag.si, zelo urejen in spokojen, zlahka v njem prebijemo nekaj kratkih uric. Ob že omenjenih številnih umetninah in rastlinah, ki so tukaj dobila »ime« (npr., pogledamo si lahko številne različne vrste trt, tudi legendarni crljenak kaštelanski), mnogo je sadnega drevja, oljk in rož), je v samem »osrčju« vrta postavljena cerkvica »Gospe od Stomarije«, oaza spomina na Devico Marijo. Pod cerkvico je tudi izvir pitne vode, ki sploh omogoča delo s številnimi (žejnimi) rastlinami, čez parcelo pa v »deževnih mesecih« baje teče tudi manjši potok. Številni obiskovalci trdijo, da so slišali žuborenje vode, ko so prislonili uho na cerkveni oltar …

Za majhno cerkvico najdemo celo kamnite klopce in mize na katerih si lahko omislimo majhen, simpatičen in harmoničen piknik. Sam prostor, svetišče, je zelo pomembno za vernike, ki se tukaj zbirajo ob vseh pomembnejših verskih praznikih. Člani društva radi povedo, da so Kaštelani veliki ljubitelji Biblijskega vrta kar na koncu dokazuje tudi dejstvo, da je v tem »naravnem parku Mediterana« lokalni duhovnik že poročil nekatere zaljubljene pare …

Ob koncu tega manjšega branja o »rajskem vrtu« vas vabimo še na ogled manjše fotogalerije, s pomočjo katere si boste morebiti lažje predstavljali ta kaštelanski košček »verskega turizma«, v katerem pa se bodo odlično počutili tudi ateisti …

Sorodni članki

Romarska pot Staza Gospi Sinjskoj

»Staza Gospi Sinjskoj« je romarska pot, ki iz različnih krajev vodi do alkarskega Sinja, kjer je največje marijansko svetišče na jugu Hrvaške. Romarska pot "Staza Gospi Sinjskoj" (romarska pot h Gospe Sinjski) je za številne vernike edinstveno doživetje. Je pa potrebno že v uvodu poudariti, da Staza Gospi Sinjskoj ni namenjena le romarjem, ampak vsem, ki uživajo v (turističnem) pohodništvu.

Nadaljujte z branjem

Beloglavi jastreb, simbol Cresa

V kraju Beli, na vzhodni strani otoka Cres, intenzivno deluje ekološko raziskovalno središče za zaščito narave. »Ptičji center« se primarno ukvarja z zaščito beloglavih jastrebov, ogrožene vrste ptic z občutkom za družino, ki pa jim grozi izumrtje. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Stonske soline, najstarejše soline na svetu?!

Če obišče Ston naključni popotnik, domači ali tuji turist, ga bosta zagotovo pritegnila dolgo obzidje, ta »kitajski zid Sredozemlja« in veliki grozdi ostrig v Malostonskem zalivu. In ko se bo obiskovalec napotil še naprej po Pelješcu, bo šel mimo solin, ne da bi vedel, da je blizu najstarejših solin v Evropi, mogoče tudi na svetu?! Stonske soline so namreč stare nič več in nič manj kot štiri dolga tisočletja.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.