Compare Listings

Svetopisemski vrt

Biblijski vrt Stomorija

Na južnih obronkih Kozjaka se turisti lahko sprehodimo tudi po lepem Biblijskem vrtu. Od same obale v bližnjem Kaštel Novem je svetopisemski vrt oddaljen kakšna dva kilometra, toda kljub temu postaja ena izmed bolj obiskanih turističnih točk v vseh sedmih »Kaštelih«.

Biblijski vrt Stomorija

Zgodba biblijskega vrta se v bistvu začenja že leta 1189, ko je bila na robu kaštelanskega polja, na obronkih planine Kozjak, zgrajena cerkvica »svete Marije od Špiljana« (tako poimenovana zaradi istoimenskega zaselka). Kraj ob sami cerkvi poimenujejo tudi »svetišče Gospe od Stomorije«, v Kaštelih se tako »rodi« eno izmed najstarejših marijanskih svetišč na Hrvaškem. Svetišče se nahaja približno 100 metrov nad morsko gladino in ponuja odprt, prekrasen pogled na Kaštela, Kaštelanski zaliv in Split.

Sam Biblijski vrt je zasnovan šele dolga stoletja kasneje, ko Split leta 1998 obišče papež Janez Pavel II. Samo idejo o Biblijskem vrtu poda in zasnuje hrvaška ekologinja, biologinja in profesorica Ivna  Bućan. Društvo Biblijski vrt Stomorija se koncem 20. stoletja intenzivno loti izgradnje samega svetopisemskega vrta. Ob samem vhodu v Biblijski vrt nas pozdravi oljka, ki jo je blagoslovil sam sveti oče.

Člani društva najprej uredijo parcelo, na njej zasadijo številne svetopisemske rastline (baje je v Svetem pismu omenjenih okrog 110 rastlin, tukaj naj bi jih trenutno rastlo okrog 50?!), hkrati pa povabijo umetnike, da v sam vrt postavijo svoja dela, skulpture. Vrt tako znova in znova pridobiva na neki novi, umetniško-duhovni dimenziji …

Biblijski vrt je bil leta 2018, ko so ga obiskali novinarji turističnega portala www.pag.si, zelo urejen in spokojen, zlahka v njem prebijemo nekaj kratkih uric. Ob že omenjenih številnih umetninah in rastlinah, ki so tukaj dobila »ime« (npr., pogledamo si lahko številne različne vrste trt, tudi legendarni crljenak kaštelanski), mnogo je sadnega drevja, oljk in rož), je v samem »osrčju« vrta postavljena cerkvica »Gospe od Stomarije«, oaza spomina na Devico Marijo. Pod cerkvico je tudi izvir pitne vode, ki sploh omogoča delo s številnimi (žejnimi) rastlinami, čez parcelo pa v »deževnih mesecih« baje teče tudi manjši potok. Številni obiskovalci trdijo, da so slišali žuborenje vode, ko so prislonili uho na cerkveni oltar …

Za majhno cerkvico najdemo celo kamnite klopce in mize na katerih si lahko omislimo majhen, simpatičen in harmoničen piknik. Sam prostor, svetišče, je zelo pomembno za vernike, ki se tukaj zbirajo ob vseh pomembnejših verskih praznikih. Člani društva radi povedo, da so Kaštelani veliki ljubitelji Biblijskega vrta kar na koncu dokazuje tudi dejstvo, da je v tem »naravnem parku Mediterana« lokalni duhovnik že poročil nekatere zaljubljene pare …

Ob koncu tega manjšega branja o »rajskem vrtu« vas vabimo še na ogled manjše fotogalerije, s pomočjo katere si boste morebiti lažje predstavljali ta kaštelanski košček »verskega turizma«, v katerem pa se bodo odlično počutili tudi ateisti …

Sorodni članki

Otok Hvar – 10 top turističnih zanimivosti

Hvar, po velikosti četrti med hrvaškimi jadranskimi otoki, najbolj obiskan otok v osrčju Dalmacije, skriva številne – takšne in drugačne - lepote, ki jih je vsekakor vredno raziskati. Otok Hvar je izjemno priljubljen predvsem med mlajšo generacijo, ki išče odličen prosti čas z neumorno in divjo zabavo. Po drugi strani pa je otok Hvar dobro zapisan tudi med starejšimi popotniki, vsemi, ki si želijo počitnic v čudoviti naravi in šepet kristalno čistega Jadranskega morja.

Nadaljujte z branjem

Badija, otok jelenčkov

Ste že slišali za otok Badija? Nahaja se na vzhodnem delu Pelješkega kanala, kanal Ježevica pa ga ločuje od otoka Korčule. Vsekakor je Badija vreden našega obiska. Zakaj? Kratek odgovor se skriva v naslednjih besedah: plaže, samostan in jelenčki lopatarji (damjaki). Poglejmo razloge za obisk otoka Badija nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Muzej Vučedolske kulture

V bližini Vukovarja si lahko ogledamo atraktiven Muzej Vučedolske kulture. Učili smo se, da so bile stare civilizacije v Egiptu in Mezopotamiji izjemno napredne in da je bila takrat v Evropi »kamena doba«, da smo zaostali v razvoju. Vučedolska kultura kaže, da temu vendarle ni tako.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.