Dolina Soče, »slovenski raj«

Dolina Soče, zlahka rečemo tudi Posočje, ni le dom divjih voda, predvsem prekrasne zelene reke Soče, temveč tudi bogastvo biotske raznovrstnosti. Ne pozabimo, UNESCO je Julijske Alpe, katerih del je tudi Dolina Soče, razglasil za prvi biosferni rezervat mednarodnega pomena v Sloveniji. Skrivnostna Soča in čarobnost Alp, to je osnovni del blagovne znamke in turistične destinacije Dolina Soče.

Dolina reke Soče je tudi raj za ljubitelje aktivnosti na prostem. Pohodništvo in plezanje (ne pozabimo, v »okolici je tudi Triglavski narodni park), kolesarjenje ter številni vodni športi (predvsem kajakaštvo in raftanje) so le nekatere od številnih športnih dejavnosti, ki jih lahko uživate v tej čudoviti pokrajini. Ne glede na letni čas je Soška dolina izredno privlačna turistična destinacija, saj vsaka sezona prinaša svoje posebne čare (resnici na ljubo, obiskovalcem je najbolj všeč poletje :-)).

Slovenska turistična organizacija je poudarila: »Dolina Soče je vodilna outdoor destinacija v Sloveniji, je dolina akcije, festivalov in odkritij. Smaragdno zelena reka omogoča raznotere vodne športe, ob njej pa vodijo številne tematske poti, ki razkrivajo dediščino prve svetovne vojne in druge zgodbe doline. Andrew Adamson, režiser filma Narnijske kronike: Lepota tega kraja me je prevzela kot režiserja in kot turista. Prekrasno je, reka Soča pa je popolno mesto za snemanje pravljice«.

Zaradi svoje edinstvene lepote in pestrega nabora aktivnosti je dolina reke Soče prava oaza za vsakogar, ki si želi pobegniti v naravo in doživeti njen čar. Zavod za turizem, tudi blagovno znamko, Dolina Soče družno upravljajo turistični informacijski centri Tolmin, Kobarid, Bovec in Kanal ob Soči. Namen zavoda Turizem Dolina Soče je krepiti konkurenčni položaj turističnih ponudnikov na trgu, prispevati k skupnemu gospodarskemu razvoju občin in izboljševati kakovost življenja občanov.

Rdeča nit skupnega nastopa krajev Kanal ob Soči, Tolmin, Kobarid in Bovec je vsekakor reka Soča. Reka Soča, ki teče skozi slikovito dolino, je ena najbolj znanih in prepoznavnih rek v Sloveniji. Njena izjemna barva, ki jo je dobila po svoji izvirnosti in čistosti, jo postavlja med eno najlepših rek na svetu. Poznana je tudi pod imenom “smaragdna lepotica”.

Zelo lepo reko Sočo opisuje slovenska wikipedija, ki med drugim zapiše: »Soča (italijansko Isonzo) je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji. Izvira iz kraškega izvira v spodnjem delu pobočja Velike Dnine, teče po ledeniško preoblikovani dolini Trente in nato skozi Bovško kotlino. Pri Žagi zavije proti jugovzhodu in teče proti Kobaridu pod Napoleonovim mostom. Po dolini se nato vije do Mosta na Soči, nato po ozki soteski do Solkana. Pri Gorici vstopi v Furlansko nižino in se v široki delti izlije v Tržaški zaliv Jadranskega morja.

Za porečje Soče se uporablja pokrajinsko ime Posočje, večji levi pritoki so Tolminka, Idrijca in Vipava, desni pa Večji desni pritoki so Koritnica, Učja, Boka, Idrija in Ter (Torre). Reka Soča izvira na nadmorski višini 990 metrov, dolga pa je 138 kilometrov (od tega teče 96 kilometrov po slovenskem in 42 kilometrov po italijanskem ozemlju)«. Poudarimo dvakrat in zelo močno: Dolina Soče se nahaja oziroma zajema območje od severozahodne Slovenije in vse do Goriške (torej v okolici krajev Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči).

Krasná si, bistra hči planin, // brdká v prirodni si lepoti, // ko ti prozornih globočin // nevihte temne srd ne moti, // krasná si, hči planin! Tako v znani pesnitvi Soči zapiše primorski pesnik in duhovnik Simon Gregorčič (1844-1906), sami pa bomo sedaj v dokaj naključnem vrstnem redu predstavili »najlepše turistične znamenitosti, najlepše turistične klicaje« destinacije, ki je vse bolj prepoznavna z imenom Dolina Soče. Priložnost izkoriščamo, da opozorimo, na fotografije, ki vam bodo lažje približale samo lepoto te turistične destinacije, ki se je zavlekla v severozahodni del Slovenije. Če boste pozorni, boste na eni izmed fotografij v fotogaleriji prepoznali tudi Tadeja Pogačarja, svetovnega kolesarskega super zvezdnika. 🙂

1. Dolina Soče: SLAPOVI

Dolina reke Soče je bogata s številnimi čudovitimi slapovi, ki so prava paša za oči ljubiteljev narave. Vsak od slapov ponuja edinstveno izkušnjo in priložnost za povezavo z naravo ter uživanje v njeni lepoti. Tukaj bomo par besed namenili le nekaj najbolj znanim slapovom na področju Doline Soče.

Slap Boka! Slap Boka je najbolj vodnat in najmogočnejši slovenski slap s skupno višino 144 metrov. Če upoštevamo še širino slapu Boka, 18 metrov, ga zlahka uvrstimo med najveličastnejše slapove v celotni Evropi. Slap Boka je dobro viden s ceste Bovec–Žaga. Na desni strani mostu vodi do razgledne točke dobro označena pot. Z zmerno hojo potrebujemo do prvega razgledišča 15 minut.

Če hočemo še nekoliko boljši pogled na slap Boka, bomo »grizli v strmi breg« še naslednjih 30 minut. Lokalni turistični delavci svetujejo: »Spomladi in jeseni, ko se tali sneg in padejo večje količine dežja, je slap Boka še posebej bučen in fotogeničen, saj doseže največji pretok, tudi do 100 kubičnih metrov na sekundo (v sušnih poletnih mesecih pretok pade tudi le na 2 kubična metra na sekundo).

Slap Kozjak! 15 metrov visok slap Kozjak je izredno priljubljena turistična točka, ki se nahaja v bližini vasice Kobarid, v soteski potoka Kozjak. Do pravljičnega slapu Kozjak, ki je po mnenju mnogih najlepši slap v Sloveniji, je speljana zelo lepa sprehajalna pot. Slap Kozjak je znan po svojem slikovitem padcu v skriti kanjon, ki je obdan z zelenjem in ustvarja rajsko atmosfero. Ne preskočite tega obiska, saj vas pričakuje v temačno, kamnito dvorano ujet mističen slap Kozjak, ki ga izredno lepo dopolnjuje fotogeničen zelen tolmun.

Slap Virje! Slap Virje se nahaja v bližini letališča Bovec (še bližje je Golf Bovec). Slap Virje je znan po svojem širokem padcu v kristalno čisto jezerce, ki je tudi priljubljeno osvežilno kopališče v poletnih mesecih. Slap Virje doseže višino približno 12 metrov in tvori slikovit prizor, ko voda padajoče šumi čez skale prekrite z zelenim mahom ter se steka v mrzel naravni bazen, tolmun smaragdne barve. Dodajmo le še, da 20 metrov širok pramenast slap napajajo vode, ki se izlivajo iz Kaninskega pogorja.

Poudarjamo, da to niso edini (lepi) slapovi na področju Doline Soče. Marsikateri dober poznavalcev te destinacije bo zelo dobrohotno omenil še vsaj naslednje slapove: Zaročenca, Beri, Možnica, Fratarica, Predelnica, Gorejca, Kaludrica, Sopota, Gregorčičev, Globišča, Zapotoški, Pravljični, Šunikov vodni gaj itd. Priporočamo skok na naslednjo povezavo, »slapovi Posočja«, avtorice Mance Korelc (ki jo marsikdo v Sloveniji pozna predvsem zaradi njenega projekta »Jezera«).

2. Dolina Soče: TOLMINSKA KORITA

Tolminska korita, v dolžini dveh kilometrov, ležijo ob sotočju Tolminke in Zadlaščice približno 2 km severno od Tolmina, ležijo ob najjužnejšemu robu Triglavskega narodnega parka. Turistične poti na območju korit – ob Tolminki do toplega izvira in ob Zadlaščici do Medvedove glave – je že v letih 1953-1958 izklesalo Turistično društvo Tolmin. Tolminska korita, ki ležijo na nadmorski višini 180 metrov, sicer veljajo za najpomembnejšo naravno znamenitost Tolminske občine (pozimi so korita zaprta!).

»Divja« Tolminska korita očarajo s svojo edinstvenostjo in, posebne pozornosti so vredne največje znamenitosti Tolminskih korit: Hudičev most, Medvedova glava – velika skala zagozdena med stene kanjona Zadlaščice, sotočje, termalni izvir, Dantejeva jama (legenda pravi, da je Zadlaško jamo, ki leži nad Tolminskimi koriti, obiskal italijanski pesnik Dante Alighieri).

Le še to: Pot ob Tolminskih koritih je mestoma strma, v primeru dežja je pot lahko spolzka, obujte se primerno (pohodniško ??). Ne pozabite, da za Tolminska korita velja »omejitev obiska«, zato priporočamo, da pred izletom zberete potrebne informacije (TIC Tolmin, telefon 05 3800 480, info.tolmin@dolina-soce.si).

3. Dolina Soče: VELIKA KORITA SOČE

Na uradni spletni strani, https://www.soca-valley.com/, so zapisali: »Prvinska korita so ena izmed najlepših naravnih znamenitosti na reki Soči in pomembna naravna vrednota Triglavskega narodnega parka. Smaragdni tolmuni se prepletajo v 750 metrov dolgo, le nekaj metrov široko in 15 metrov globoko pedantno obrušeno tesen, ki se pri koncu odpre v globoke zelenomodre bazene«.

»Velika korita Soče se nahajajo ob cesti Vršič – Bovec, približno 11 km pred Bovcem. Velika korita Soče lahko občudujete peš, če se odpravite po znameniti Soški poti, iz visečega lesenega mostu ob začetku korit ali se naužijete smaragdne lepote ob izteku korit, kjer se brzice Soče umirijo. Prav tam obiskovalci najraje posedijo in na obrežjih občudujejo drzne kopalce, ki se poleti opogumijo za skok v mrzlo vodo«, pa zapišejo na spletni strani https://slovenia-outdoor.com/.

Dodajo pa: »Mala korita Soče se nahajajo le nekaj km proč od Velikih korit Soče, pri dolini Lepene. Dolga so 100 metrov, globoka do 6 metrov in ponekod ožja od enega metra. Čez Mala korita Soče vodi kamniti most, od koder se odpira čudovit razgled na smaragdno reko Sočo. Mala korita so nekoliko skromnejša kot Velika korita Soče, a vseeno čudovita in vredna postanka. Športne aktivnosti na tem delu reke Soče niso dovoljene«.

4. Dolina Soče: JAVORCA, SPOMINSKA CERKEV

Visoko nad strugo Tolminke, slabih devet kilometrov od Tolmina, se dviga prekrasno leseno svetišče – spominska cerkev Svetega duha v Javorci. Posvečena je padlim avstro-ogrskim branilcem tolminskega bojišča soške fronte iz prve svetovne vojne (1915–1917), prav zaradi tega Javorca velja za t.i. »kraj evropskega spomina«.

Na uradni spletni strani https://www.javorca.info/ je razloženo: »Spominska cerkev je bila zgrajena po načrtih dunajskega umetnika, nadporočnika Remigiusa Geylinga, ki je tudi avtor likovne opreme in dveh upodobitev angelov pred oltarjem. Vodja gradnje je bil nadporočnik, madžarski gradbenik, topničar, Géza Jablonszky iz Budimpešte. Leseni deli oltarja v notranjosti cerkve so delo južnotirolskega rezbarja, topničarja Antona Perathonerja iz kraja St. Ulrich/Ortisei v Italiji.

Na zunanjih stenah verskega objekta so v fresko tehniki izdelani grbi 18 dežel nekdanjie avstro-ogrske monarhije ter grba Reke in Trsta. Nad vhodom sta še avstrijski grb in grb madžarskega kraljestva, ki ju povezuje habsburški grb. V notranjosti je na hrastovih ploščah vžganih 2565 imen padlih avstro-ogrskih vojakov, pripadnikov enot različnih narodnosti«. Skratka; cerkev v Javorci, arhitekturna mojstrovina – dobesedno – očara in šokira hkrati.

5. Dolina Soče: KOBARIŠKI MUZEJ in ITALIJANSKA KOSTNICA

Soška fronta (italijansko Fronte Isonzo, nemško Isonzoschlachten) je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne. Potekala je od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanske ravnine na jugu fronte.

Kobariški muzej je središče predstavljanja dediščine soške fronte v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu. Enkratni prikazi bojevanja in življenja med vojno, eksponati, bogato fotografsko gradivo in multivizijska projekcija pripovedujejo tankočutno zgodbo težkih in krvavih dni ob reki Soči, ki sta se jih spominjala tudi slavni osebnosti Ernest Hemingway in Erwin Rommel. Posebej izpostavljena je 12. soška bitka, čudež pri Kobaridu, ki je med ljubitelji vojaške zgodovine poznana kot najuspešnejša prebojna operacija v času prve svetovne vojne.

Večkratno nagrajeni Kobariški muzej na svoji uradni strani https://www.kobariski-muzej.si/ z besedami, ki bi so še kako aktualne v tem trenutku, poudarja: Kobariški muzej ni muzej prve svetovne vojne, pač pa človeka in njegove stiske. Ni muzej zmage in slave, osvojenih in poteptanih zastav, zavojevanja in maščevalnosti, revanšizma in nacionalnega ponosa. V ospredju je človek, tisti, ki glasno ali pri sebi, zase ali pa za sotrpine, v različnih jezikih sveta nenehno govori: “Prekleta vojna!”.

V spomin na padle v nesmislu krvave vojne opozarja Italijanska kostnica nad Kobaridom. Arhitekturno gledano je kostnica prekrasen objekt, katerega odprtje sega v leto 1938, oblikovala sta jo kipar Giannino Castiglioni in arhitekt Giovanni Greppi. Italijanska kostnica je narejena v obliki osmerokotnika, v katerem so v koncentričnih krogih nameščene niše z imeni in priimki ter, vojaškimi stopnjami (čini) padlih vojakov, pri vsakem pa je dodan še simboličen napis “Presente” (“Prisoten”).

Sredi tretjega kroga stoji cerkev sv. Antona (ta je bila postavljena že sredi sedemnajstega stoletja). V nišah so pokopani ostanki 7014 italijanskih vojakov (od tega 2748 neznanih). Ob poti iz središča Kobarida na vrh Gradiča so postavljene postaje križevega pota, medtem ko se ob stopnišču kostnice nahaja napis Onore A Voi Che Qui Cadeste Valorosamente Combattendo (“Čast vam, ki ste tu padli v pogumnem boju”).

6. Dolina Soče: TOLMINSKI MUZEJ IN NEMŠKA KOSTNICA

Nemška kostnica pa stoji na vrhu hriba v neposredni bližini Tolminu. Kostnica služi kot pomemben spomenik in opomin na grozote vojne ter izgube, ki so jih prinesli vojaški spopadi prve svetovne vojne na tem območju. Kostnica je tudi kraj spomina in sprave ter opomin na pomembnost ohranjanja miru in spoštovanja človeškega življenja.

Nemška kostnica pri Tolminu je največje pokopališče nemških vojakov, ki so padli v znameniti bitki čudež pri Kobaridu. Med letoma 1936 in 1938 je Nemčija v spomin nanje zgradila pomemben kulturno-zgodovinski spomenik, nemško kostnico, v kateri v skupnem grobu večno počiva 965 nemških vojakov.

V centru Tolmina pa ima v graščini iz sedemnajstega stoletja svoje prostore Tolminski muzej, ki hrani bogato kulturno dediščino doline Soče. Na stalni razstavi Naplavine obsoške zgodovine izstopajo izjemne arheološke najdbe z Mosta na Soči, predvsem iz starejše železne dobe.
V etnološko-zgodovinskem delu razstave sta na atraktiven način prikazani bivalna kultura na Tolminskem ter bogata zgodovina območja, tudi boj za staro pravdo – veliki tolminski kmečki upor leta 1713.

V kleti je zbirka sakralne umetnosti, Tolminski muzej pa lahko vašo raziskovanje, radovednost kanalizira še naprej do npr.: rojstne hiše Simona Gregorčiča (Vrsno pod Krnom), cerkve Obiskanja Device Marije (Ponikve, Šentviška planota), Kosmačeve domačije (Slap ob Idrijci), razstave Zgodbe Stergulčeve hiše (Bovec), Jakovkne hiše (Podbrdo v Baški grapi), dediščine planinskega pašništva in sirarstva v Zgornjem Posočju (Mlekarni Planika Kobarid, glej spletno povezavo www.mlekarna-planika.si), razstave Nekdanje življenje vasi Potoki (Potoki pri Kobaridu).

7. Dolina Soče: TRDNJAVA KLUŽE

Samostojno točko, omembo si zasluži Trdnjava Kluže, nekdanja mogočna utrdba nad sotesko Koritnice, danes pa ena najbolj obiskanih kulturnih znamenitosti v Dolini Soče, saj je pomemben spomenik obrambe pred turškimi vpadi, Napoleonovo vojsko in napadi v 1. svetovni vojni. Trdnjava Kluže je izredno markanten objekt, v njem je sedaj na ogled več razstav.

Na uradni strani, https://www.kluze.net/, pa so zapisali: »Zgodovinsko zaznamovani prostor ob sotočju Koritnice in Šumnika, kjer pod okriljem trdnjave Kluže in zgornje Hermannove trdnjave zamolklo šumeče vode nenehno dolbejo in poglabljajo kamnite struge, pripoveduje v skale prikrite zgodbe preteklosti. V zadnjih sto tisoč letih so ledeniki večkrat izlizali in zasuli dolini Loga pod Mangartom in Bavšice ter zapolnili jezero v Bovški kotlini«.

Magistra Damjana Fortunat Černilogar, direktorica Tolminskega muzeja, je dodala: »Izjemni objekt ostaja zanimiva turistična točka. Utrdbeni kompleks ob reki Koritnici je vsekakor vreden ogleda in smiselno dopolnjuje krožno pot. Ob poti se boste srečevali z izjemnimi naravnimi lepotami in bogato kulturno dediščino, ki jo je izoblikoval človek v želji po boljšem življenju in v boju za preživetje v tem ne preveč prijaznem okolju«.

8. Dolina Soče: ŠPORT IN ADRENALIN, AKTIVNO V NARAVI

O, moj bog! Neizmerna lepota narave pričaka slehernega popotnika v Dolini Soče skoraj na vsakem koraku. Zlahka in čez noč se boste zaljubili v smaragdno Sočo, neokrnjeni Triglavski narodni park in mogočne Julijske Alpe. Turistična blagovna znamka Dolina Soče ponuja »toliko, da se lahko človeku kaj hitro zmeša!« 🙂 Poglejmo vsaj nekaj glavnih aktivnosti, ki so na kožo pisane »športnemu turistu«.

Pohodništvo, gorništvo, plezanje! Visokorasle Alpe, ko jih pogledamo z doline, dobesedno vabijo. In ljubiteljev gora na področju turistične destinacije Dolina Soče (in bližnje soseščine) ne bo zmanjkalo. Zakaj? Poglejte fotografije z gorskimi utrinki ali pa se sprehodite po naslednjih vabljivih besedah, lokacijah: Krnsko jezero in Krn, Batognica, Vrh nad Peski, Luznice, Matajur, Tolminski Kuk, Tolminski Migovec, Vrh nad Škrbino, Mangart, Podrta gora, Vogel, Bavski Grintavec, Kanjavčeve police, Bovški Gamsovec, Svinjak, Kanin, Kobariški Stol, Kanin itd.

Seveda lahko omenimo tudi pri prekrasne doline: Koritnica, Lepena in Trenta, kjer je umeščen Dom Trenta, muzej in info center Triglavskega narodnega parka. »Dolina Soče je dežela najvišjih in najmogočnejših vrhov Julijskih Alp. Iz doline se v divje gorske kotičke vzpenjajo označene planinske poti, med temi tudi pot na Triglav (2864 m), najvišji slovenski vrh«, poudarijo turistični delavci Doline Soče in opozorijo, da tam skozi tečejo tudi tri daljinske poti: Alpe Adria Trail, Juliana Trail in Pot miru.

Raftanje, kajakaštvo! Reka Soča, znana po svoji smaragdni barvi in hitrih brzicah, ponuja idealno okolje za razburljivo rafting izkušnjo (sem spada tudi rečni hrošč – »river bug« in trebuščkanje – »bellyak«. Med spustom se udeleženci z napihljivim čolnom, pod vodstvom izkušenega vodnika, spustimo po reki Soči, srečujemo se z različnimi brzicami, hitrimi tokovi in mirnimi odseki, kar zagotavlja raznoliko in izredno adrenalinsko doživetje.

Obstajajo različne poti za raftanje na reki Soči, od začetniških do bolj zahtevnih, kar omogoča prilagoditev izkušnje različnim starostnim skupinam in spretnostnim nivojem. Poleg tega so na voljo tudi različne dolžine izletov, ki se lahko raztezajo od nekaj ur do celodnevnih avantur. Po drugi strani, kajakaštvo na reki Soči, sploh ni enostavno, potrebni sta dokaj veliki meri znanja in izkušenj. Ne pozabimo, da zna biti reka Soča, kljub svoji neizmerni lepoti, tudi življenjsko nevarna.

Kopanje, osvežitev vodi! Območja ob reki Soči, kjer je možno kopanje, so – več ali manj – lepo označena (umetno jezero pri Mostu na Soči je primerno tudi za vodne športe na mirnih vodah). V dolini Soče obstajajo številne lokacije, ki nudijo varno in prijetno okolje za plavanje in sprostitev v naravi. Wikipedija pa zapiše: »Zlasti v zgornjem toku je reka poleti zelo priljubljena med obiskovalci, predvsem zaradi čiste vode in lepih belih prodišč, vendar zaradi nizke temperature vode ni posebej primerna za kopanje«. V vednost, v zgornjem toku temperatura reka Soče naraste največ do 15 stopinj Celzija. Brrrr! 🙂

Ribolov! Muharjenje je edini dovoljen način ribarjenja v dolini Soče. Na spletu beremo: »Zanimiv in raznovrsten značaj rek omogoča, da ribiči tudi v slabem vremenu v dolini Soče najdejo vsaj eno reko, kjer je možen ribolov. Med najbolj znamenite ribe doline Soče se uvršča Soška postrv – Salmo trutta marmoratus, endemit jadranskega porečja, ki v svoji prvobitni obliki naseljuje rezervat Zadlaščica«.
Mimogrede, ste vedeli, da lahko Soška postrv zraste celo do 24 kilogramov?! 🙂

Kolesarjenje! Kakor smo že večkrat poudarili, turistična destinacija Dolina Soče ponuja čudovite razglede na alpsko pokrajino, kristalno čiste reke in slikovite vasi. Tudi zato sploh ne čudi, da je ob izredno razgibanem terenu, kolesarjenje vse bolj priljubljena aktivnost med ljubitelji narave in športa. Cestno in gorsko kolesarjenje ter kolesarske trase za družine v dolino Soče vsako leto privabijo nemalo kolesarjev.

Adrenalin! Omenili smo že nekaj športnih aktivnosti, kjer nam zna izredno poskočiti utrip srca: plezanje, raftanje, kajakaštvo, (gorsko) kolesarjenje, tudi ohlajenje v mrzli reki ali potoku »zna biti cel hudič« (:-)). Toda izreden dodatek adrenalina bomo začutili predvsem, če se bomo lotili naslednjega: skok s padalom iz letala, vožnja po jeklenici – zipline (»začutite veter v laseh visoko nad dolino Krnica« in v kanjonu Učje doživite največji zipline park v Evropi), letenje z jadralnim padalom (pogoji v teh krajih so izvrstni!), družine pa bodo uživale tudi v adrenalinskih parkih (v Bovcu, Logu pod Mangartom, pri vasi Plužna in v Kobaridu).

Mogoče bi se lotili kanjoninga, skakali čez večmetrske slapove, se drčali po naravnih toboganih in kopali v osvežilni vodi?! Čeprav je nekoliko izven destinacijskega območja Dolina Soče, moramo omeniti tudi bungee skok s 55 metrov visokega cestnega Solkanskega mostu.

9. Dolina Soče: KRAJI IN PRIREDITVE

Esenca turizma Doline Soče je – več ali manj – opisana v prejšnji, osmi točki. Možnost povezovanja z okoliško naravo ter odkrivanja njenih lepot in čarobnosti (skozi šport, gibanje, aktivnost, odnos do narave) opredeljuje bistvo te čudovite turistične regije. Toda tudi nekoliko »bolj lenobni« ali pa enodnevni izletniški turisti se na območju Doline Soče ne bomo dolgočasili.

Omenili smo že nekaj ostalih (»kulturnih«) turističnih znamenitosti, vsekakor pa priporočamo, da se raziskovalno sprehodimo tudi po »pomembnejših krajih« (Tolmin, Bovec, Kobarid in Kanal ob Soči), pa tudi manjših vasicah ter obiščemo kakšno izmed številnih prireditev, ki dodatno bogatijo turistično izkušnjo turistične destinacije Dolina Soče.

Domačini, skupaj s turistično skupnostjo, lokalna oblast, previdno in zelo preudarno načrtujejo »večje turistične načrte in izvedbe«. Večji, državni, mediji redno poročajo o »omejitvah za turiste«, o morebitni »turistični prekomernosti«, ki bi lahko negativno vplivala na samo življenje domačinov, lokalnih ljudi na področju doline Soče. Aktivnemu zavzemanju za trajnostni turizem in ohranjanje naravne in kulturne dediščine lahko samo zaploskamo, ter hkrati upamo, da bodo odgovorni iz leta v leto našli ustrezno pot med iskanji najbolj optimalnih rešitev za vse vpletene strani.

Toda predlagam, da se mi v tem članku s »turistično politiko« Doline Soče ne obremenjujemo, raje energijo potrošimo v iskanje ustrezne prireditve, ki bo še dodatno popestrila našo izkušnjo v tem dokaj odmaknjenem koncu Slovenije. Verjetno bomo hitro našli »kaj ustreznega zase in za svojo družino ali prijatelje«, če bomo kliknili na spletno povezavo: www.soca-valley.com/sl/dolina-soce/dogodki/.

10. Dolina Soče: KULINARIKA

Nikjer v Sloveniji ne boste lačni, še več, vsepovsod se najde dobra, celo odlična, hrana, tudi Dolina Soče pri tem ni izjema. Kulinarika v dolini Soče odraža bogato tradicijo in okuse alpskega okolja, ki se prepletajo z vplivi odlične sredozemske italijanske in (srednjeevropske) avstrijske kuhinje. Med najbolj priljubljenimi jedmi in lokalnimi specialitetami v Dolini Soče so: domač sir in ostali mlečni izdelki, soška postrv, tolminski želodec, kraški pršut, idrijski žlikrofi.

Turistični delavci Doline Soča so izpostavili naslednje: »Ljudje ob Soči smo od nekdaj znali in hoteli dobro jesti. In izročilo je prehajalo iz roda v rod, tako v pisni kot ustni obliki. Ko zadiši iz domače kuhinje, se le redki uprejo znamenitim kulinaričnim posebnostim kot so čompe in skuta, frika, slastni kobariški štruklji in bovški krafi ter že stoletja cenjena sira z zaščitenim poreklom – Tolminc in bovški sir«.

Spodobi se, da posebej omenimo kobariško restavracijo Hiša Franko (s kar tremi Michelinovimi zvezdicami!), ki jo vodi Ana Roš, ena izmed najboljših kuharic na svetu. Leta 2017 je revija “The World’s 50 Best Restaurants” Ano Roš razglasila za najboljšo žensko kuharico na svetu. Njena kuharska filozofija temelji na spoštovanju do lokalnih sestavin, kreativnosti in iskanju ravnovesja med tradicijo in sodobnostjo.

Tako, počasi se približujemo koncu našega uvodnega in temeljnega članka o turističnih znamenitostih destinacije Dolina Soče. Verjamemo, da smo prav vse glavne temelje turizma ob Soči našteli in na kratko opisali, zavedamo pa se, da je še marsikaj »manjšega« (butičnega) ostalo nedorečeno, nejasno, skrivnostno in zakrito.

Lahko bi npr. našteli vsaj najpomembnejše prireditve, ki jih ponuja turistična destinacija Dolina Soče. Spregovorili o prijaznosti in gostoljubnosti domačinov. Da se Dolina Soče pozimi spremeni v igrivo ter romantično zimsko deželo. Omenili, da se lahko po več kot sto let stari Bohinjski železnici v stare čase Avstro-Ogrske monarhije odpeljete z muzejskim vlakom. Se opravičili, ker nismo jamarskemu svetu in številnim muzejem na prostem namenili vsaj odstavka ali dva.

Poudarili, da se lahko po reki Soči popeljemo s 30 metrov dolgo ladjo Lucijo. Pisali o kampih ali pa o Nebesih (kjer je manj več). 🙂 Ali pa razkrili, da lahko na bovškem letališču štartamo s panoramskim letom ter si iz ptičje perspektive ogledamo neizmerne lepote reke Soče in visokih Julijskih Alp.

Da, več kot očitno je, da Dolina Soče (predvsem športno aktivnemu) turistu, obiskovalcu ponuja mnogo, zares mnogo. Tudi zato je Dolina Soče eden izmed osnovnih klasičnih centrov ponosnega slovenskega turizma. In kot takšna si Dolina Soče, to kraljestvo prečudovite narave, zasluži našo pozornost, naš obisk, na koncu koncev, še več naših člankov. Dolina Soče je – brez kančka dvoma – slovenski turistični biser, destinacija, kjer se duša prebuja v objemu neokrnjene narave, kjer srce bije v nebeškem sozvočju s šumenjem smaragdne reke Soče.

Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije: Slovenska turistična organizacija (Slovenia.Info), Javni zavod za turizem Dolina Soče (https://www.soca-valley.com) in Vanya Sever (glej članek z naslovom »Zaljubljena v gore«).