Compare Listings

Rumeni cvet brnistre – turistični magnet

Brnistra, simbol istrskega Ližnjana

Življenja polna rumena prevleka brnistre (žuke) je zadišala v Istri, pa tudi ob celotni obali Jadrana. V Ližnjanu, tam na jugovzhodu Istre, ima ta izredno uporabna in koristna rastlina, zelo pomembno vlogo. Skupaj poglejmo, zakaj si je brnistra prislužila mesto v grbu Ližnjana in zakaj so ženske v času cvetenja brnistre še posebej zapeljive?!

Brnistra, simbol istrskega Ližnjana

Mistično lepoto flore občine Ližnjan lahko pripišemo predvsem najbolj ohranjenim gozdom hrasta črnike, neskončnim mediteranskim pašnikom, številnim vrstam orhidej ter endemičnim in zaščitenim  rastlinam. Kljub temu naravnemu sijaju je prepoznavni simbol istrske občine Ližnjan skromna, lepa, živo rumena in dišeča brnistra ali žuka, ki je ljubkovalno poimenovana tudi »španska metla«.

Čeprav je brnistra (Spartium junceum) ali (navadna) žuka, kakor jo ponavadi kličejo v Dalmaciji (obstaja resna domneva, da so Grki dalmatinski Split poimenovali po tej samonikli rastlini), običajen pomladni prizor ob hrvaški obali in jadranskih otokih, se posebna povezanost med občino Ližnjan in to skromno divjo rastlino odraža v pokrajini, polni metličastih grmov, njeni pomembni zgodovinski vlogi in dejstvu, da krasi uradni grb občine Ližnjan-Lisignano.

Obiščite jugovzhod Istre še v predsezoni, ko se brnistra še v popolnem miru prebujene pomladi spremeni v nenavadnega vodnika, ki nas popelje na dišečo avanturo. Brnistra je tudi okras v grbu občine Ližnjan – Lisignano. Leta 1149 je bil Ližnjan prvič omenjen kot Lisianum in zlahka si predstavljamo, da je že takrat brnistra, ki je zelo trdoživa rastlina, dodatno krasila prekrasno naravo tega območja. Pozitivne lastnosti brnistre so številne – njegov grm lahko zraste do treh metrov, živi do 25 let, ljubi močno sonce, je odporna na neurja, sušo in nizke temperature ter z razvejanimi koreninami ščiti tla pred erozijo.

Brnistra je bila prebivalcem južne Istre, vključno z občino Ližnjan, predvsem po drugi svetovni vojni zelo pomembna, saj je blažila pomanjkanje, torej so se ljudje tudi s pomočjo brnistre borili proti revščini. Zaradi dovolj velikih količin brnistre in odlične obstojnosti vlaken te koristne rastline so kmetje iz nje izdelovali vreče, vrvi, preproge in celo čevlje, oblačila in rjuhe.

Tudi za čebelarje je brnistra bila in ostaja pomembna, saj so medoviti cvetovi brnistre za čebele zelo privlačni. Zato ni čudno, da si je brnistra zasluženo prislužila mesto v uradnem grbu Občine Ližnjan-Lisignano, pa tudi v imenu, nazivu tamkajšnjega komunalnega podjetja Ližnjan Brnestra.

Po starih pripovedkah ima cvet brnistre magično moč, ki pa deluje izključno na ženske. Kajti meseca maja, ko že zacveti opojni vonj brnistre, postanejo ženske izjemno zapeljive. Ali je to res ali pa je to le urbani mit, ni znano, a eden od načinov za iskanje odgovora je vsekakor sprehod po 10,5 kilometra dolgi učni poti sv. Stipana ob vznožju in po hribu Monte Madonna v Šišanu.

Zraven informacijske table, ki ima navedene številne zanimivostmi o brnistri, boste na izobraževalni poti našli še dodatnih šest poučnih tabel, ki vam bodo približale naravne in kulturne vrednote območja Ližnjan, npr: trdnjavo Monte Madonna, podvodne rastlinske planjeve, vodnjake, orhideje in hrast črnika, ki se je vzdolž »luke Budava« udomačil v najlepših in najbolj ohranjenih gozdovih Sredozemlja.

Lep običaj, povezan z brnistro, je vtkan v tradicijo Ližnjana in Šišana. Junij je mesec procesij ob prazniku »telovo« (praznik Sveto rešnje telo in kri ali na kratko »telôvo« je katoliški praznik, posvečen češčenju Najsvetejšega – evharistije oz. obhajila), zaradi brnistre pa je verski praznik še samo bolj slovesen.

Medtem ko je bila procesija v Ližnjanu skozi zgodovino tu in tam prekinjena, je povorka v Šišanu potekala neprekinjeno vse do danes, za obe »telovski procesiji« pa je značilno to, da so ženske iz večjih košar in punce iz manjših košaric metale rumene cvetove brnistre.

Dodajamo,  da so nekoč vzglavnike in blazine za spanje tudi polnili s svetlo rumenimi cvetovi brnistre, v preteklosti pa so iz brnistre izdelovali tudi rumeno barvo, danes pa iz nje izdelujejo aromatično olje, ki ga dodajajo parfumom.

Brnistra vas bo popeljala tudi do najpomembnejšega arheološkega najdišča v Istri, kraljevskega Nezakcija. Kamniti ostanki najmogočnejše histrske utrdbe, obdani s pomirjujočim zelenjem, izžarevajo posebno energijo neustrašnih Histrov, ki so tukaj zgradili svoje mesto, da bi iz pristanišča Budava lažje spremljali celoten promet od severnega Jadrana proti jugu.

Liburni so brnistro uporabljali v gospodinjstvih, v prehrani in izdelavi oblačil, živo rumena rastlina pa je imela pomembno vlogo tudi pri izdelavi prožnih in vzdržljivih ladij. Čeprav Histri, kljub pogumnemu odporu in neverjetnem žrtvovanju, niso uspeli rešiti sebe in svojega glavnega mesta pred pogubnim rimskim napadom, se zgodba o srčnih Histrih in pomembni vlogi brnistre ohranja vse do današnjih dni.

O uporabnosti brnistre pa so v časopisu Dnevnik zapisali: »Brnistra z latinskim imenom Spartium junceum je uporabna rastlina. Njene veje so v starih časih uporabljali za izdelavo vrvi, uporabljali so jo za privezovanje trte, iz nje so izdelovali vreče, šotorska krila in na Murterju celo obuvala, vse none od Trsta do Ulcinja pa so z brnistro pometale dvorišča. Od tu verjetno izhaja tudi angleško ime za rastlino – španska metla.

To, da ima brnistra zelo močne veje, je znano vsaki dami, ki si je želela natrgati šopek rumenega cvetja. Brez noža to skoraj ni mogoče. Sredozemci so predelavo vlaken brnistre do potankosti izpopolnili, saj veje najprej namakajo v morju, nato v deževnici, na koncu pa jih postrgajo in spletejo v vrv«.

Kako ovekovečiti lepoto in edinstvenost brnistre? Kako uživati ​​v njenih cvetovih skozi vse leto? Kot navdih je brnistra služila številnim umetnikom, tudi blagovni znamki Artefacto, ki ustvarja čudovite primere ročno izdelanega nakita, ki temelji na hrvaški naravni in kulturni dediščini.

Po obisku občine Ližnjan je oblikovalka nakita Nataša Stanić Bellante metuljast cvet brnistre poustvarila tako, da ga je spremenila v srebrne uhane, ki jih po naročilu izdela v treh variantah, srebrni, zlati ali v prepoznavni, živo rumeni barvi.

Zahvaljujoč sodelovanju Artefacta in Zavoda za turizem občine Ližnjan, lahko obiskovalci, prijavljeni v sistem e-Visitor in prebivalci občine Ližnjan, vse od junija do septembra pridobijo popust (20 % popust za srebrne in zlate ter 15 % popust za rumene uhane, ki zahtevajo mnogo več truda in časa pri izdelavi).

Popust za goste se uveljavlja s potrdilom o vpisu v e-obiskovalca, ki ga izda TZO Ližnjan, popust za tamkajšnje prebivalce pa s potrdilom o prebivališču. Pošljite jih na artefacto.hr@gmail.com ali preko FB strani @ artefacto.zagreb in Instagram profila @ artefacto.hr. Kopije unikatnih uhanov si lahko ogledate v pisarni TZO Ližnjan v Ližnjanu.

Upamo, da smo vam spet nekoliko približali Ližnjan (glej tekst z naslovom Ližnjan, idilična narava jugovzhoda Istre). Kaj pa brnistro, vam je ta rastlina sedaj nekoliko bližja? Vendar upamo, da ne razmišljate, da bi jo posadili tudi doma.

V Dnevniku so namreč zapisali še: »Ne glede na to, kako lepa je brnistra ali žuka v naravi, je z njo tako, da je za vrtno rastlino ne priporočajo. Čeprav brnistra zemljo obogati z dušikom in bi je bil vesel vsak vrtnar, so njene močne in globoke korenine eden od razlogov, da je ne sadijo niti na sredozemskih vrtovih. Drug razlog, zakaj ni razširjena vrtna rastlina, pa je, da razen v sredozemskem podnebju skoraj ne more uspevati«.

Nič, zgleda, da nam ne preostane drugega, kot da čim prej, dokler brnistra še cveti, sedemo v avto in se odpeljemo na jug Istre, v Ližnjan. 🙂

Ps. Za fotografije in pomoč pri tekstu se uredništvo www.pag.si zahvaljuje TZ Ližnjan.

Sorodni članki

Srednjeveški festival v Svetvinčenatu

Leta 2024 od 2. do 4. avgusta! Vitezi, sokolarji, žonglerji ognja in številni drugi artisti so lani, avgusta 2023, ponovno – tokrat že enajstič - navduševali obiskovalce Srednjeveškega festivala v Svetvinčentu. Že več kot deset let se Svetvinčenat, ta majhen kraj v Istri, ki je dobrih 20 kilometrov oddaljen od Rovinja, za tri dni spremeni v pravo srednjeveško pravljico. V času turistične prireditve Srednjeveški festival se Svetvinčenat, ko gosti konjenike, srednjeveške dame, viteze, dvorne norčke in tako naprej, popolnoma preoblikuje. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Rabska torta, sladica iztrgana preteklosti

Rabska torta je tradicionalna in najbolj znana sladica hrvaškega otoka Raba. Slastna »rabska torta« ima zelo bogato zgodovino, ki sega več kot 800 let v preteklost. Rabska torta izredno bogati hrvaško kulinarično dediščino in – seveda – tudi otok Rab. Številni kulinarični strokovnjaki menijo, da je rabska torta popolnoma zasluženo v samem vrhu gastronomske ponudbe Kvarnerja in morebiti tudi celotne Hrvaške.

Nadaljujte z branjem

Mrduja in »Potezanje Mrduje«

Mrduja je zelo majhen, nenaseljen otoček, ki se nahaja v Splitskih vratih pred mestom Milna na Braču, je pa Mrduja tudi dokaj blizu otoka Šolta. Ker je »nekje na sredi«, je otoček Mrduja večni vzrok prepirov med prebivalci teh dveh otokov, saj se postavlja večno vprašanje: »Čigava je Mrduja?!« Od leta 2008, skoraj zmeraj zadnji vikend julija (leta 2024: 18., 19. in 20. 7), se organizira turistično-zabavna prireditev, ki v originalu nosi ime »Potezanje Mrduje« (slovensko bi lahko rekli »vlečenje Mrduje). Na hudomušnem dogodku »Potezanje Mrduje«, ki sugerira na znano vlečenje vrvi, se odloči komu bi pripadal otoček Mrduja v naslednjem letu (do naslednjega Potezanja Mrduje). Poglejmo nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem