Lov na tartufe, Vrh v Istri

Vrh je pravo majhno razgledno mesto na skoraj 400 m nadmorske višine, s katerega se odpira pogled na Učko, jezero Butoniga, Ćićarijo ter 100 vasi in zaselkov severne Istre. Pogosto po dežju z vrha vidimo morje, v zimskih mesecih pa čudovite italijanske Alpe, prekrite z belo snežno odejo.

Vrh in Vrhuvština sta že dolgo znana po treh velikih zakladih, ki jih imata, in sicer: kakovostno vino in penina, izredno kakovostno oljčno olje in najdražja podzemna goba – istrski beli tartuf. Če želite iti na lov, morate imeti vrhunskega psa za tartufe (po domače »tartufarja«), škornje in t.i. »otku« (orodje za pridobivanje tartufov).

V Vrhuvštini ima skoraj vsaka družina svoje šolane pse za lov na tartufe. Na primer, pri družini Karlić, kjer se s to dejavnostjo ukvarjajo že več kot 40 let, se lov začne na nasadu tartufov. Ponosni so, da lahko gostom pokažejo prvi nasad, plantažo tartufov na Hrvaškem.

Po 9 letih čakanja so pod sadikami hrasta in lešnika našli prvi mali črni tartuf, kar je bil neizpodbiten dokaz, da je črne tartufe mogoče tudi gojiti, če so pogoji za gojenje primerni. Tu se torej začne naša avantura.

Psi tartufarji se pred iskanjem tartufov najprej 10 minut »ogrevajo«, tekajo po plantaži, se igrajo. Po kratki pasji zabavi tartufarji svoj fokus premaknejo na delo in začne se intenzivno vohanje, iskanje tartufov. Najpogosteje v nasadu najdemo vsaj en primerek črnega tartufa.

Toda tisto, zaradi česar je iskanje tartufov še posebej zelo zanimivo, je reakcija psov, ko najdejo tartufe. Pes začne zelo hitro kopati, da čim prej izvleče tartuf in ga poje. Seveda ves čas veselo maha z repom, ker je v tistem trenutku pes našel svoj zaklad.

Naloga lovca in naših gostov je koncentrirano spremljanje psov in opazovanje, kdaj pes kopa. Ko se kopanje začne, lovec steče, da psa ustavi, preden mu tartufi postanejo slastna dobrota.

Torej, psa ustavimo še pred njegovim morebitnim tartufarskim sladkanjem, mu pomagamo izkopati tartuf, psa pa nagradimo z dobro poslastico, pohvalo in kratkim božanjem. Ko tartuf vzamemo iz zemlje, je zelo pomembno, da luknjo lepo in previdno zagrnemo, da pokrijemo luknjo, saj le tako bodo tartufi na tem mestu rastli tudi v prihodnje.

Pomembno je vedeti, da tartufi rastejo v sožitju z drevesi, torej na drobni korenini dreves, zato moramo spoštovati naravo in skrbno zakopati luknje. Skozi nasad, tartufarsko plantažo, vstopimo v čudovito gozdno oazo, kjer je zrak svež, zemlja rahla, sončni žarki pa le sramežljivo prodirajo skozi goste drevesne krošnje.

Tukaj je družina Karlić ustvarila svoj majhen raj, tukaj je družina izšolala vseh svojih deset psov, ki jih imajo trenutno. Srce tega raja je stoletni gozd, ki je že leta bogato najdišče črnih tartufov. Skozi ta gozd psi tekajo in vohajo v upanju, da bodo našli še en tartuf in tako razveselili svojega lastnika.

Če se udeležimo takšnega lova, kaj kmalu ugotovimo, da tekamo za kosmatinci tartufarji. Včasih se do hiše vrnemo le z enim tartufom, včasih je ulov zelo bogat, nemalokrat pa se zgodi, ko ne najdemo prav ničesar. V tej nepredvidljivosti pa se skriva lepota tega tartufarskega posla.

Črni poletni tartufi v Istri rastejo na gričevnatih terenih in jih lovijo od marca do septembra. Dragocenejši, beli tartufi, pa rastejo samo v dolini reke Mirne, torej v motovunskem gozdu in jih lovijo, iščejo od septembra do decembra. Da bi lahko nekdo lahko postal lovec na tartufe, je treba opraviti kratek tečaj in pridobiti dovoljenje za lov.

Krona uspeha so marljivi in vdani psi, ki jih »tartufarske družine« običajno šolajo same. Ko so psi zelo majhni, dobijo koščke tartufov vmešane v drugo hrano, da se pes nauči, navadi posebnega okusa in vonja tartufov.

Po nekaj mesecih mlade kužke učijo iskanja tartufov tako, da koščke kruha, ki so jih namočili v tartufovo olje, zakopljejo v zemljo, psa pa počasi učijo, kako to naj najdbo previdno izkopa s svojimi tačkami. Včasih so potrebna leta trdega garanja in mukotrpnih treningov, da pes končno postane tartufar. A vso to naporno šolanje psi vrnejo s svojo ljubeznijo do lastnikov in vztrajnostjo pri iskanju tartufov. Isti psi se lahko uporabljajo za lov na črne ali bele tartufe.

Predstavljajte si, da se sprehajate po povsem čisti naravi na svežem zraku, obkroženi z veselimi in raziskovalnimi smrčki ter iščete najdražjo gobo na svetu – tartuf. To je prava pustolovščina!

Nič čudnega, da se vse več obiskovalcev Vrhuvštine prijavi na avanturistično turistično dogodivščino »lov na tartufe«.

Te pustolovščine se lahko udeležijo odrasli pa tudi otroci. Psi so zelo ljubki in prijazni, zato se otroci te pustolovščine resnično veselijo. Se je pa že tudi zgodilo, da so se skorajda dojenčki, otroci, ki še niso niti shodili, udeležili lova na tartufe. Pa ni bilo nobenih problemov, le starši so bili nekoliko bolj zadihani, ker so prenašali dodatno težo. J

Moje ime je Zdenka Majcan, sem lastnica majhne butične potovalne agencije “Istriana Travel” na Vrhu. Pred 14 leti sem z družino Karlić začela sodelovati pri prvem organiziranem lovu na tartufe za posamezne goste in skupine. Sem turistični vodnik za istrsko županijo v angleškem, italijanskem in francoskem jeziku, pooblaščen tolmač kulturne dediščine in specializiran vodnik za lov na tartufe.

Da bi naši dragi gosti, obiskovalci dobili popoln vtis, je pomembno, da je na ogledu lokalni vodnik, ki bo v njihovem jeziku predstavil celotno zgodbo o tartufih, jim dočaral pripetljaje iz lova na tartufe in jim iz prve roke povedal o življenju ljudi v hrvaški Istri.

Poleg lova na tartufe ponujamo tudi kostumske turistične vodnike po Buzetu, Roču, Aleji glagoljašev in Humu, različna doživetja v naravi, kot so romantične večerje na Vrhu (Istre), luksuzni piknik s tartufi in glasbenikom, pohodništvo z vinom, penino in žganjem, kolesarske ture, kuharske delavnice in team building.

Leta 2021 smo na Vrhuvštini predstavili skupni projekt, imenovan N.I.C.E. – North Istria Countryside Experience. To je celodnevna, zelo personalizirana, tudi gastronomska pustolovščina za vse, ki iščejo »nekaj več« v (severni) Istri, to je pristno in domače na »moderen način«.

Lov na tartufe pa je le ena od osrednjih turističnih zgodb, ki jih ustvarjamo na tej celodnevni turi. Ideja za ta projekt je nastala z združitvijo sedmih lokalnih družinskih kmetij in podjetnikov iz Vrhuvštine, da bi se lažje predstavili na turističnem trgu.

Dovolite, da vas seznanimo z našo turistično, avanturistično zgodbo.  Osebna turistična vodnica Zdenka Majcan iz agencije Istriana Travel vas bo vodila skozi šest točk naše celodnevne turistične ture.

Zagotavljamo, da boste slišali zanimive zgodbe, spoznali domačine, okušali naše gastronomske zaklade: penino družine Grbac, vino vinarije Sirotić, domače žganje družine Jermaniš, tartufe družine Karlić, pravi domači pršut in domače testenine iz gostilne Vrh, ekološko pridelano zelenjavo Butoniga Nature.

Ob degustacijah boste lahko istočasno reševali preproste zabavne naloge, ki bi lahko napolnila vašo N.I.C.E. torbo s številnimi avtohtonimi severnoistrskimi izdelki. Pridite na Vrh, tja na sever Istre in spoznajte N.I.C.E. ekipo. Trdno verjamemo, da se boste še vrnili v naš objem, saj vam bomo ponudili pustolovščino, ki bo zadovoljila vse vaše čute.

Na Vrhuvštini poleg lova na tartufe gojimo tudi pridelavo domače penine in sicer po klasični metodi, pod blagovno znamko Butilija. Butilija je ime za steklenico penine, značilnost tega območja pa je, da tu večinoma ustvarjajo rdečo penino. Vrhuvština je izrazito vinorodna regija, zato tu dobro uspevajo predvsem malvazija, terna, muškat, chardonnay itd.

V rodovitni dolini blizu umetnega jezera Butoniga uspevajo različne vrste zelenjave in sadja, zato se tu več družin ukvarja tudi z ekološkim kmetijstvom.

Na Vrhu negujejo tradicijo in zato pripravljajo “nedeva”.  To je zelo specifična jed, ki jo pripravljajo na ozkem območju severne Istre. Narejena je iz popolnoma vsakdanjih sestavin: suhega domačega kruha (samo sredinski del, brez skorje), sira, jajc in začimb. To zgneteno zmes potem vsaj pol ure kuhamo v dobri piščančji juhi.

Nedevo lahko postrežemo kot hladno predjed, na primer s kuhanim mesom iz juhe, v zadnjem času pa tudi s francosko solato. Jed »nedeva« se praviloma pripravlja le za večje praznike, na primer božič ali veliko noč; v naselju Sovinjska Brda pri Vrhu pa se domače kuharice v pripravi te gurmanske specialitete pomerijo kar na kulinaričnem tekmovanju.

Tudi Vrh, kakor vsak drug kraj, ima svoj dan, svoj praznik. Vrh slavi praznik sv. Marije Vele ali »Velike Gospe«, to je Marijino vnebovzetje, ki ga kristjani obhajajo 15. avgusta.  Ko Vrh praznuje ta svoj dan, ga domačini imenujejo kar “samanj” (sejem). Na ta dan pridejo k sorodnikom v Vrh na obisk številne družine, pripravi se praznično kosilo, zvečer pa se vsi skupaj družijo na glavnem trgu – Placu, s plesom in živo glasbo.

Za konec bomo dodali le še, da sta v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja na ogled kamnita »kustodija« (iz leta 1463), ki jo je izdelal mojster Benko iz Sočerge in škropilnica iz leta 1552, ki jo krasijo glagoljaški napisi. Zraven cerkve je postavljen 35 metrov visok zvonik, ki ga vidimo od daleč in vas vabi, da obiščete to čudovito severnoistrsko razgledišče. Dobrodošli v Vrhuvštini.

Ps. Za fotografije in tekst se zahvaljujemo Zdenki Majcan iz turistične agencije Istriana Travel.