Beograd, prestolnica Srbije in zabave

Beograd je največje in glavno mesto Srbije. Še več, Beograd ima ključno geografsko pozicijo v regiji Balkana in je pomembno prometno, kulturno in ekonomsko središče. Beograd je ključno središče v jugovzhodni Evropi, kar mu daje pomembno vlogo v prometu, trgovini in komunikacijah. Politiki celega sveta se zavedajo, da ima Beograd, oziroma Srbija, pomemben vpliv na politično in gospodarsko stabilnost v celotni regiji.

Beograd leži, kjer se Panonska nižina združi z Balkanskim polotokom. Nadmorska višina Beograda se giblje med 117 in 200 metri nadmorske višine, samo mestno območje se razteza na 360 kvadratnih kilometrih. Mesto Beograd močno zaznamujeta dve evropski reki; manjša Sava, ki se izliva v večjo Donavo.

Po zadnjih podatkih je imel ožji del Beograda približno 1.3 milijona prebivalcev, širše gledano pa statistiki omenjajo številko 1.7 milijona prebivalcev (večina jih je pravoslavne vere). Beograd zavzema več kot 3,6 odstotka ozemlja Republike Srbije, v njem pa živi več kot 20 odstotkov vseh državljanov Srbije.

Beograd je upravno razdeljen na posamezne manjše občine: Stari Grad, Vračar, Palilula, Zvezdara, Voždovac, Čukarica, Novi Beograd, Savski Venac, Rakovica, Zemun, Mladenovac, Obrenovac, Surčin, Barajevo, Grocka, Lazarevac, Sopot. Mesto Beograd je pomembno prometno vozlišče na Balkanu, dostop do njega je zelo enostaven, iz Slovenije do Beograda največkrat koristimo avto (ali avtobus).

Beograd se nahaja na stičišču zahodne in vzhodne evropske kulture, to pa nam bodo enostavno razkrile tudi nekatere kilometrske razdalje od glavnega srbskega mesta: Zagreb (390 km), Budimpešta (380 km), Ljubljana (530 km), Sarajevo (285 km), Sofija (390 km), Bukarešta (610 km), Skopje (430 km), Dunaj (615 km), München (940 km), Tirana (730 km), Benetke (765 km), Atene (1100 km), Podgorica (450 km), Istanbul (950 km).

Le v kratkih črticah in dveh odstavkih se bomo sprehodili skozi zgodovino Beograda. Ta prostor je bil naseljen že v prazgodovini, med 3000-2200 pr.n.št. pa je bila tukaj t.i. Vučedolska kultura, v kasnejšem obdobju se omenjajo Kelti. V antičnih časih je bilo mesto znano kot Singidunum in je bilo pomembno rimsko naselje na območju Balkana. V srednjem veku je bilo mesto Beograd pod vplivom različnih kultur, vključno s slovansko (srbsko), bizantinsko in (avstro)ogrsko.

Beograd je bil pod osmansko vladavino od 15. stoletja do začetka 19. stoletja. Med tem turškim obdobjem je mesto doživelo razcvet trgovine, kulture in arhitekture. Moderno obdobje; Beograd postane glavno mesto Kraljevine Srbije in pozneje Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je bil Beograd prestolnica »Titove« Socialistične federativne republike Jugoslavije, po razpadu »skupne države« postane glavno mesto neodvisne Srbije (nekaj časa sobiva s Črno Goro). Mesto doživlja turbulentno obdobje med vojno na Balkanu v 90. letih prejšnjega stoletja, vendar se Beograd ponovno razvije v enega najpomembnejših centrov gospodarstva in politike v regiji.

Zgodovinarji, ki so hitri na besedah, zlahka rečejo, da je Beograd »mesto krvave zgodovine«, saj je bil »petdesetkrat požgan, porušen, osvojen in osvobojen«, simbolično bi lahko Beograd poimenovali celo »hiša vojn«. Na slavna imena srbske zgodovine bomo v Beogradu zlahka naleteli, bodimo pozorni na poimenovanja posameznih trgov in ulic ter pred katerim spomenikom smo se znašli.

Sedaj pa je že čas, da se počasi lotimo največjih turističnih znamenitosti v Beogradu, njegovih največjih turističnih poudarkov in značilnosti. Poglejmo!

1. KALEMEGDAN, obvezen del obiska Beograda

Kalemegdan je največji beograjski park, ki stoji nad sotočjem Save in Donave. Hkrati je Kalemegdan, v katerem dominira Beograjska trdnjava (nekateri jo imenujejo tudi Kalemegdanska trdnjava), tudi najpomembnejši kulturnozgodovinski kompleks v celotnem Beogradu. Še več, Kalemegdan predstavlja najpomembnejše kulturno, zgodovinsko in turistično središče Beograda. Skratka, Kalemegdan je edinstven kulturni spomenik, ki danes predstavlja enega od značilnih simbolov Beograda.

Znotraj kompleksa Kalemegdan, ki ponuja prekrasne poglede na mesto Beograd, med drugim najdemo: cerkev Ružica, glasbeni paviljon, spomenik hvaležnosti Franciji, t.i. zunanja istanbulska vrata, vojaški muzej, rimski vodnjak, stolp Nebojša, manjši živalski vrt (imenovan tudi Vrt dobrega upanja), številna igrišča in sprehajališča, dinozaver park, doprsne kipe številnih srbskih veljakov, umetniški paviljon, kavarne in sloviti Meštrovićev spomenik »Zmagovalec« (srbsko: Pobednik).

Zgodovina Kalemegdanske trdnjave. To obrambno jedro, iz katerega se je kasneje razvil sodobni Beograd, je bilo prvič zgrajeno že v začetku 1. stoletja. V svoji dolgi zgodovini je bila trdnjava Kalemegdan večkrat napadena in razrušena (nekateri jo delijo na t.i. »Donji i Gornji grad«). Šele v 19. stoletju je bil Kalemegdan vrnjen srbskemu ljudstvu, takrat je izgubil svoj vojaški značaj, njegovo okolico pa so spremenili v izrazito prepoznaven, vsekakor tudi najlepši, park v Beogradu.

2. Center Beograda: TRG REPUBLIKE in KNEZ MIHAILOVA ULICA

Trg Republike in Knez Mihailova ulica sta epicenter Beograda, po njima se sprehaja »milijon ljudi«. Na Trgu republike, pri spomeniku kneza Mihaila, »pri konju«, se ponavadi ne srečujejo le Beograjčani, ampak tudi turisti. Trg Republike obkrožata Narodno gledališče in Narodni muzej, kjer se običajno začne vsak sprehod po Beogradu ali prvo nekoliko resnejše spoznavanje mesta.

Knez Mihailova ulica (ime je dobila po Mihailu Obrenoviću, najbolj znanem srbskem princu) je z zakonom zaščitena kot eno najstarejših in najvrednejših mestnih okolij, s številnimi reprezentativnimi stavbami in meščanskimi hišami, zgrajenimi konec sedemdesetih let 19. stoletja. Zdaj so tam najbolj znane kavarne, restavracije, trgovine svetovnih znamk, pa tudi številne galerije, kulturne ustanove in znamenitosti.

Našteli bomo nekatere najbolj znane: Palača Albanija (nekoč je bila to najvišja stavba na Balkanu najljubši kraj znanega pisatelja Branislava Nušića); kavarna Ruski car (zgrajena v začetku 20. stoletja, mesto, kjer je bilo med prvo srbsko vstajo turško obzidje s topovi), knjigarna Geca Kon (več kot sto let stara knjigarna predstavlja eno najbolje ohranjenih kulturnih dobrin v državi), stavba Srbske akademije znanosti in umetnosti (eden od primerov secesijske arhitekture, v lasti več kot milijon knjig), Muzej Zepter, Galerija »Kulturnog centra Beograda« itd.

3. SKADARLIJA, boemski del Beograda (ter Kosančićev venac)

Za vse ljubitelje dobre hrane in pijače, stare mestne glasbe in tradicionalnih srbskih gostiln je Skadarlija na vrhu seznama turističnih zanimivosti, ki jih morate obiskati v Beogradu. In tega navodila se – očitno – turisti pridno držijo, saj »turistični delavci Beograda« pravijo, da letno Skadarlijo obišče vsaj toliko obiskovalcev, kot prav vseh ostalih turističnih kotičkov Srbije. Bo že držalo, saj bi bil pravi čudež, če bi sredi turistične sezone brez rezervacije, ali pa odličnih vez, dobili prostor za večerjo.

Skadarlija, v dolžini okrog 500 metrov, nedaleč od Trga republike, trmasto ohranja svojo tradicionalno podobo s konca 19. in začetka 20. stoletja. Tukaj bomo našli nekatere najbolj legendarne beograjske gostilne, kot sta npr. Dva jelena in Tri šešira, igrala pa bo živa glasba. V katerokoli gostilno se boste odpravili v Skadarliji, boste uživali v duhu preteklosti. Skadarlija, čeprav ne slovi po najbolj »ugodnih cenah«, je idealen kraj za večerjo in sprostitev po dnevu, preživetem v ogledovanju Beograda.

Kot dodatek opozorilo, ki velja predvsem ženskam v visokih, ozkih petah. Skadarlija je – več ali manj – tlakovana. Sicer so tlakovane ceste značilne še za en zelo turistični del mesta, ki je ohranil svojo staro podobo in ohranja duh starega Beograda – to je Kosančićev venac, ki ga najdemo južno od Kalamegdana, vzhodno od ulice Kneza Mihaila in Trga republike.

Skrit med bloki iz novejšega časa je Kosančićev venac s tlakovci, dvorišči in stavbami ohranil del arhaičnega vzdušja devetnajstega stoletja. Celotno območje je posejano z majhnimi kavarnami s pogledom na reko, galerijami in intimnimi vinskimi kletmi. Kosančićev venac se važi z zgradbami, ki so zgrajene v balkansko-orientalskem stilu, npr.: Konak kneginje Ljubice in najstarejša »kafana« v Beogradu – »Znak pitanja«, kjer se z največjim veseljem uživa stara tradicionalna srbska hrana.

4. CERKEV SVETEGA SAVE (Hram Svetog Save)

Cerkev svetega Save (originalno, srbsko: Hram Svetog Save) predstavlja simbol srbske vere, kulture in dediščine ter je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti v Beogradu, lahko bi rekli tudi v celotni Srbiji. Cerkev svetega Save je največja pravoslavna cerkev na Balkanu in se nahaja blizu centra Beograda, v četrti Vračar. Cerkev svetega Save je posvečena srbskemu svetniku svetemu Savi, narejena je v prelepem bizantinskem slogu in ima veličastno kupolo, ki seže – skupaj s pozlačenim križem – 82 metrov, štirje zvoniki, z 49-imi zvonovi, merijo v višino »le« 44 metrov.

Srbska wikipedija nam postreže z naslednjimi podatki: »Cerkev svetega Save zavzema površino 3.500 kvadratnih metrov v pritličju, z dodatnimi 1.500 kvadratnimi metri v treh galerijah v prvem nadstropju. Na drugem nivoju je tudi galerija v velikosti 120 kvadratnih metrov, kjer je tudi zunanja razgledna ploščad, ki se razteza okoli celotne kupole. Zunanje mere cerkve so 91 krat 81 metrov«.

Cerkev Svetega Save lahko sprejme 10.000 vernikov, zahodna »korna galerija« pa 800 pevcev. Pod tlemi cerkve je bila zgrajena zakladnica in kripta svetega Save ter grobna cerkev svetega kneza Lazarja s skupno površino okoli 1.800 kvadratnih metrov. Tudi okolica cerkve je prekrasna (na ploščadi pred stavbo je postavljena velika fontana), zato je ta prostor, ki slovi po »nebeški energiji«, odlično obiskan.

Ideja o sami izgradnji cerkve svetega Save na tem mestu sega v leto 1895, prvi temelji so bili položeni leta 1935. Druga svetovna vojna zaustavi gradnjo, takrat so bili zidovi postavljeni na višini okrog 10-ih metrov. V času socialistične Jugoslavije zaradi politike nadaljevanje gradnje zastane vse do leta 1985. Do leta 2004 je bila velika večina del opravljena, še vedno se – baje – urejujejo malenkosti v notranjosti cerkve.

5. ADA CIGANLIJA, »beograjsko morje«

Ena izmed najbolj znanih beograjskih izletniških točk v prestolnici Srbije je zagotovo Ada Ciganlija. To je kraj, ki vas bo navdušil s svojim naravnim bogastvom in lepoto. Ada Ciganlija je bila nekoč pravi otok, z vseh strani obdan z vodo, danes pa je polotok, ki predvsem v poletnih mesecih privablja veliko število turistov in domačih izletnikov, ki si zaželijo osvežilnega plavanja in hkratnega sončenja.

Ada Ciganlija je nastala v neposredni bližini sotočja Save in Donave. Velik polotok, 800 hektarjev, njegova celotna obala je dolga okrog 7 kilometrov, je danes izjemno priljubljeno večnamensko rekreacijsko območje v Beogradu, znano po plažah in številnih športnih igriščih, zna se zgoditi, da je v vročih mesecih, ob vikendih, tam tudi do 300 tisoč obiskovalcev.

Dodajmo, da so prvega januarja 2012 na samem koncu Ade Ciganlije odprli značilen, izredno fotogeničen, t.i. »Most na Adi«, ki povezuje občini Novi Beograd in Čukarica. Glavni most je dolg 929 metrov, ima šest pasov, dve stezi za pešce, dva tira za bodoči metro. Širina mostu je 45 metra. Pilon mostu je visok 200 metrov in od njega potekajo napenjala (zatege), ki držijo del nosilne konstrukcije čez reko Savo.

6. ZEMUN in madžarska »KULA GARDOŠ«

»Isto mesto, drug svet, sem si mislil ob prvem obisku Zemuna. Od arhitekture in ritma življenja do kolektivne zavesti, da Zemun pač ni in nikoli ne bo Beograd, četudi ju je na nekdanjem močvirju, ki ju je nekoč ločevalo, zdaj povezal Novi Beograd«, je v članku z naslovom Zemun – mesto, ki je – in ni – del Beograda zapisal RTV SLO dopisnik Boštjan Anžin, ki je ugotovil še, da ima »Zemun posebno dušo, svoj brezčasen šarm«.

»Zaželen je zaradi svoje strateške lege – za sremsko ravnino, na desni strani Donave, tik preden se vanjo izlije Sava. Svoje sledi so tam pustili Kelti in Rimljani, vladali so mu Madžari, Habsburžani, Turki. Čeprav je od leta 1934 uradno del Beograda, je to ostalo mesto v mestu. Tam življenje teče počasneje in vlada drugačen duh. Donava, nabrežje, ki ga zjutraj zasedejo ribiči, pozneje pa sprehajalci, ozke ulice, promenada, posejana z bari«, je še dodal Anžin, ki se v Zemun rad umakne pred nenehnim vrvežem Beograda.

Turisti moramo v Zemun, ki je del Beograda že od leta 1934, že zaradi tega, da si ogledamo »Kulo Gardoš« (uradno, vendar manj znano poimenovanje je »Milenijumska kula«). Stolp Gardoš, tako bi ga lahko imenovali Slovenci, so leta leta 1896 postavili Madžari, njim je označeval južno mejo Ogrske. Kulo Gardoš so zasnovali madžarski arhitekti, eklektično v mešanici zgodovinskih stilov s poudarkom na romanskih elementih. Kula Gardoš, ki je visoka 36 metrov, je odprta za obiskovalce. Ti lahko iz razgledišča uživajo v pogledih na Beograd, Donavo in neskončnost Panonske nižine ali pa obiščejo atelje i galerijo Čubrilo v notranjosti te dokaj nenavadne zgradbe.

7. Bogataško DEDINJE in HIŠA CVETJA (Titov mavzolej)

Dedinje, mestna soseka v Beogradu, ki spada pod občino Savski Venac, velja za najprestižnejši del srbske prestolnice, tam danes najdemo številne vile novodobnih bogatašev, pa tudi prestižna domovanja uglednih diplomatov.

Nekoč sta Dedinje zaznamovali domovanji znane jugoslovanske kraljevske dinastije Karađorđević. »Beli dvor« je kralj Aleksandra I Karađorđević postavil za svoja sinova (v neoklasicističnem slogu je bil ta dvorec zgrajen med letoma 1934 in 1936), »Kraljevski dvor« (dokončan leta 1929 v srbsko-bizantinskem stilu) pa je bil v osnovi namenjen kraljici Mariji, romunski princesi in vnukinji britanske kraljice Viktorije. Po drugi svetovni vojni je »Kraljevski dvor« uporabljal maršal Tito, danes je spet v lasti družine Karađorđević. Ogled velikega t.i. »Kraljevskega kompleksa« v Beogradu je mogoč le enkrat na teden, v soboto, za rezervacije se informiraj na www.tob.rs.

Toda (slovenski) turisti, predvsem starejši, tisti z »zgodovinskim spominom«, se na Dedinje odpravimo predvsem zaradi Hiše cvetja (Titove grobnice), ki spada pod okrilje bližnjega Muzeja zgodovine Jugoslavije. Na uradni muzejski spletni strani je zapisano približno takole: »Stalna razstava obeležuje 75 let od konca druge svetovne vojne. Z izborom predmetov iz muzejske zbirke so se kustosi osredotočili na to prelomnico svetovne in jugoslovanske zgodovine ter izpostavili nekatere specifične zgodovinske dogodke, vrednote tedanje družbe in vladajoče ideologije tistega časa«.

Sam objekt Hiša cvetja (srbsko ˝Kuća cveća˝) je bil sicer »zgrajen leta 1975 kot zimski vrt s prostori za delo in odmor predsednika Tita in so ga že takrat domačini zaradi ogromno cvetja imenovali ˝Cvećara˝ (cvetličarna). Njen avtor je bil bolj ali manj anonimen hrvaški projektant in arhitekt Stjepan Kralj, za katerega pravijo, da je za Tita delal skoraj vse življenje. Prekrasen in razgiban objekt sicer čistih oblik zavzema površino 902 kvadratna metra in je z zunanje strani obložen z rumeno fasadno opeko, interjer pa je obdelan z belim marmorjem«, pa so med drugim zapisali v odličnem, izčrpnem članku z naslovom Hiša cvetja v Beogradu, grobnica Josipa Broza Tita, na spletni strani www.vagabundo.si.

8. AVALA: AVALSKI TORANJ (tv stolp) in SPOMENIK NEZNANEMU JUNAKU

Čeprav je Avala od centra Beograda oddaljena kar 16 kilometrov, je vendarle vsi pomembni viri uvrščajo med »temeljne beograjske turistične znamenitosti«. Avala je hrib, nič kaj pretirano visok – 511 metrov. Že leta 1936 je Avala, južno od Beograda, postala nacionalni park (ponaša se s 600 rastlinskimi vrstami, tukaj je svoj dom našlo tudi 70 vrst ptic). Na vrhu Avale ponosno stoji Spomenik neznanemu junaku. V bistvu je to mavzolej, ki so ga po načrtih kiparskega genija Meštrovića gradili od leta 1934 do 1938, zaradi tega pa so morali z dinamitom uničili še zadnje ostanke srednjeveške trdnjave Žrnov.

Spomenik ruskim veteranom se nahaja nekoliko nižje od Spomenika neznanemu junaku; posvečen je 33-im ruskim veteranom iz druge svetovne vojne, tragično umrlim v strmoglavljenju ruskega letala leta 1964 (hoteli so se udeležiti obletnice osvoboditve Beograda). Toda turistom je – verjetno – najbolj zanimiv tv-stolp, ki so ga postavili leta 1965, takrat je to bila najvišja stavba v Jugoslaviji in na Balkanu.

Med Natovim bombardiranjem leta 1999 (ob razpadu Jugoslavije) je bil stolp močno porušen, toda že 10 let kasneje so ga renovirali. Višina stolpa je zavidljivih 204 metre, ima kar 38 nadstropij, na vrh pa se povzpnete z dvigalom. Na stodevetnajstih metrih lahko posedite v kavarni, medtem ko je razgledna ploščad na 122 metrih višine stolpa. Avala, ob rekreativnih terenih, nudi tudi številne piknik površine, iskreno gostoljubnost pa pokažejo redki planinski domovi, vrata ima odprta tudi hotel Avala.

9. ZABAVA V BEOGRADU: SPLAVI, KLUBI, GOSTILNE ITD.

Zabava je eden izmed pomembnejših razlogov, da se turisti sploh odpravijo v Beograd. In zabave v Beogradu zares ne zmanjka. Nikoli in nikjer; spomnimo se samo množičnih zimskih selitev mladine v Beograd ob praznovanja novega leta.

Nič drugače ni med poletno turistično sezono; obiskovalce pritegnejo številni kulturni dogodki in festivali, zabave pa se na slavnih splavih in številnih klubih razvlečejo do zgodnjega jutra. Gosti so neredko očarani tudi s pristnim gostilniškim vzdušjem; ob neverjetnih količinah hrane, domačih »rakijah« (žganje), se ob (neredko živi) glasbi družno poje in pleše (včasih tudi »nekontrolirano«, na mizah :-)).

Dolores Subotić je za MMC RTV SLO že pred leti v zanimivem članku z naslovom Mestni vodnik: 72 ur v … Beogradu tudi sama podobno ugotavljala: »Beograd ponuja ogromno, a najpomembnejša stvar, ki jo morate videti oziroma začutiti, je utrip mesta, vse pa se začne pri zabavi, ker resnici na ljubo v Beograd vsi pridejo po odklop in zabavo. Mesto je tako prišlo do naziva prestolnice nočnega življenja v regiji, če ne celo na Balkanu.

V Beogradu tako nikoli ne veste, kdaj boste s pojdimo-samo-na-eno-pijačo prvi večer končali v katerem izmed klubov, kjer boste dočakali zgodnje jutranje ure ob plesu ali debatah z domačini. Beograjčani so namreč zelo sproščeni, govorijo lahko ure in ure, druženje jim zelo veliko pomeni. S svojim optimizmom, strastjo in veseljem do življenja navdihnejo tudi obiskovalce: še pregovorno zaprti Slovenci se tako ne morejo upreti srbski gostoljubnosti«.

10. BEOGRAJSKO »MALO MEŠANO« (na žaru :-))

Če smo v prejšnjih devetih točkah omenili največje in najpomembnejše turistične poudarke, se bomo v tej zadnji točki posvečeni »turističnemu glavnemu mestu Srbije«, dotaknili nekaterih nekoliko »manjših zadev«, ki pa znajo še presneto dobro očarati prav vsakega obiskovalca Beograda.

Začnimo z njihovo božansko hrano, (neverjetno velikimi) značilnimi porcijami čevapčičev in pleskavic, ki jih spremljajo »sir kajmak«, ajvar, čebula in pečene paprike. Mogoče bi raje pokusili kakšno sarmo?! V Beogradu se mešajo kuhinje različnih geografskih prostorov (Avstrija, Madžarska, Turčija, delno tudi Sredozemlje) in to se pozna, tukaj bomo načeloma zmeraj jedli odlično. In pretirano. 🙂

Beograd je tudi pomembno mesto raznoraznih prireditev, festivalov, kulturnih dogodkov, tudi kongresov. Izbira v Beogradu je ogromna, potrudite se, najdite »nekaj umetniškega, ustreznega vaši duši«.

Svetovni splet ob »Narodnem pozorištu« (National Theatre), ki velja za najpomembnejši gledališki, operni in baletni oder v Srbiji, najpogosteje navrže nekaj naslednjih »muzejskih železnih predlogov«: Muzej Nikole Tesle (Hrvati in Srbi se nonstop kregajo okrog vprašanja »čigav je ta svetovni znani znanstvenik»), Narodni muzej, muzej sodobne umetnosti in etnografski muzej, Muzej mesta Beograda, Zepter muzej, muzej avtomobilov, Muzej »vazduhoplovstva« (letalstva), muzej čokolade in Muzej afriške umetnosti.

Če pa vam srce bije nekoliko bolj »športno«, pa ne smemo mimo dejstva, da se Beograd ponaša z neverjetnim športnim rivalstvom, ki neredko prerašča okvirje »kulturnega«. Tekme Partizana in Crvene zvezde, pa naj gre za nogomet ali košarko, so opevane na svetovnih družabnih omrežjih, koreografije navijačev, »črno belih grobarjev« ali »rdeče belih delij«, skupaj z njihovim javnim nastopanjem po samem Beogradu, tudi izven športnih objektov, neredko postanejo glavna tema medijev.

In še mini zanimivost; ste vedeli, da je na strehi nakupovalnega središča, Stadion Shopping Center, postavljeno nogometno igrišče nogometnega kluba Voždovac, navijaške tribune pa sprejmejo nekaj čez pet tisoč obiskovalcev?! Noro, kajne? 🙂

Omenili smo že dve zeleni oazi, ki definirata Beograd: Kalemegdan in Ado Ciganlijo, nekoliko »zelenega oddiha« pa vam lahko nudijo tudi naslednji beograjski parki: Tašmajdan, Topčider, Košutnjak, Karađorđev park, Pionirski park, študentski park, Park prijateljstva in botanični park Jevremovac (tudi z japonskim vrtom).

Pri sprehajanju po samem mestu bodite nekoliko bolj pozorni še na: Trg Slavija, Terazije, spomenik Stefanu Nemanji (Savski trg), Vukov spomenik (Zvezdara), Trg Nikole Pašića z državnim parlamentom, Saborna crkva, Kapetan Mišino zdanje, Crkva svetog Marka (prekrasna stavba cerkev svetega Marka se nahaja na Tašmajdanu, zgrajena je bila leta 1940, po vzoru samostana Gračanica). Seveda mesto lepšajo tudi številni (zgodovinski) hoteli (Beograd ima sicer preko 120 hotelov).

Posebno omembo si zasluži »Savamala«, urbana beograjska četrt (z modernimi zgradbami), ki se nahaja južno od trdnjave Kalemegdan in soseske Kosančićev Venac ter se razteza vzdolž desnega brega reke Save. Turistom je v tem delu Beograda najbolj pomembna t.i. »Savska promenada«, ki se vleče od “Beton Hale” do Beograjskega sejma. Dolgo sprehajališče ob sami reki Savi ima tudi steze za kolesarje, tam so številne restavracije, kavarne in nočni klubi ter otroška igrišča.

Je to vse, kar nam ponuja turistični Beograd? Nikakor! Smo pa v zgornjih točkah in številnih odstavkih vendarle našteli tisto osnovno, temeljno, pa seveda tudi najpomembnejše, kar zanima »povprečnega turista«, ki se nameni obiskati srbski Beograd. Kaj pa reči za sam konec tega vodiča po turističnem Beogradu?

Srbska prestolnica bo na vas pustila izjemen vtis takoj, ko boste stopili vanjo. Seveda ima Beograd – že na prvi pogled – številne krasne turistične znamenitosti, ki bodo nenehno vzpodbujale našo iskrivo popotniško radovednost, toda glavna turistična prednost Beograda se vendarle skriva v iskrivih Beograjčanih, ki v izredno sproščeni in gostoljubni maniri, polni značilnega slovanskega značaja, poskrbijo za to, da je glavno mesto Srbije izredno vznemirljivo in polno presenečenj v vseh letnih časih.

Domačini bodo obiskovalca na vsakem koraku spomnili, da je Beograd mesto kreativnosti, »samosvoje odštekanosti«, zabave in značilnega srbskega ponosa. Beograd, strateško lociran med vzhodom in zahodom, svetovni turistični novinarji pogostokrat imenujejo “Balkanski Berlin”, saj se tukaj hipoma začuti energija živahne evropske metropole. Za Beograd lahko tudi rečemo, da »nenehno živi na polno, brez (predpisanih) kalupov in (moralnih) zadržkov«, mnogokrat celo popolnoma brez (uniformiranih birokratskih) pravil, ki smo jih navajeni na (evropskem) Zahodu.

Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije: Turistična skupnost Beograd, www.tob.rs, fotograf Aleksandar Matič.