Arboretum Volčji Potok

»Arboretum Volčji Potok je biser slovenske vrtne kulture. Je javni park, ki se razteza na 85 hektarjih površine ob potokih in livadah ob gozdu (opomba: najbogatejše so zbirke vrst javorjev, lip, brez in bukev). V krajinsko oblikovanih zasaditvah je na ogled več kot 3.000 vrst in sort okrasne drevnine in drugega rastlinja. Arboretum Volčji Potok je namenjen vsem generacijam in je zagotovo vreden ogleda v vseh letnih časih.

Spomladi očarajo polja tulipanov, poleti dišeče vrtnice in prijetna senca stoletnih dreves, jeseni barvita preobleka raznovrstnih rastlin in pozimi spokoj spečega parka in narave. Poleg cvetličnih nasadov je za obiskovalce Arboretum Volčji Potok zelo privlačno razgibano otroško igrišče, razstave v rastlinjakih in predvsem veliko urejenega prostora za uživanje na prostem«.

»Leta 1999 je bil Arboretum Volčji Potok na celotni površini razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, pozneje je sledil še sklep o ustanovitvi državnega Javnega zavoda Arboretum Volčji Potok. Z uvrstitvijo zavoda med kulturne ustanove na najvišji državni ravni je bilo deloma rešeno tudi financiranje vzdrževanja, ki ga na skorajda 90 hektarjih odlično urejenih površin nikakor ni malo«, so zapisali na uradni spletni strani https://www.arboretum.si/.

V odloku o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena lahko v drugem členu preberemo: »Arboretum Volčji Potok sodi med najpomembnejšo vrtno-arhitekturno dediščino v Sloveniji. Preoblikovanje nekdanjega kompleksa dvorca s parkom z vključitvijo ohranjenih grajenih prvin v parkovno zasnovo v krajinskem slogu, uporaba drevnine, grmovnic, zelnatih trajnic in vodnih motivov ter sožitje z naravnimi lastnostmi območja opredeljujejo edinstvenost arboretuma.

Tematsko zasnovane enote so likovno in ekološko uravnotežene ter med seboj povezane kot različna krajinska prizorišča. Posebna vrednota je vključitev vidnih prostorskih kakovosti bližnje (grič Homec s cerkvijo) in daljne okolice (Kamniške Alpe) v koncept zasnove. Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v arboretumu, je ta pomemben tudi biotsko in genetsko«. Iz napisanega lahko slutimo, zakaj je Arboretum Volčji Potok najbolj obiskan botanični park v Sloveniji.

Turistični delavci bližnjega, severneje ležečega, Kamnika so na svoji uradni spletni strani https://visitkamnik.com/ Arboretum Volčji Potok, ki so ga imenovali cvetoča oaza osrednje Slovenije, med drugim pohvalili tudi takole: »Odmaknite se od mestnega vrveža v objem dreves in mavričnega cvetja. Zadihajte v objemu zelene narave. Dogajanje v parku, v katerem ima vsak mesec svoj obraz, je živahno od zgodnje pomladi pa vse do zimskega spanca. V njem vsako leto zacveti dva milijona tulipanov, za vsakega Slovenca po eden. Spočijte se v miru in tišini, ki jo ponuja sprehod po Arboretumu Volčji Potok.

Občina Domžale, ki pa leži južneje od Arboretuma Volčji potok, pa je na svoji uradni spletni strani www.domzale.si med drugim zapisala: »Park ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in vrtno arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo.

Na ozemlju nekdanjega grajskega kompleksa se je ohranila parkovna zasnova, ki v prepoznavno celoto med seboj združuje ohranjene grajske prvine, po tematskih sklopih urejene različne vrste rastlinja, vodne motive, naravno krajinsko okolje in panoramske poglede na bližnjo okolico (grič Homec s cerkvijo na vrhu, Kamniške Alpe)«. Več kot očitno je, da prav vsi obožujejo in hvalijo Arboretum Volčji potok. In prav čudno bi bilo, če bi se prav vsi motili, kajne?! 🙂

Poglejmo, zakaj okrog 300.000 ljudi na leto obišče Arboretuma Volčji potok. Mogoče zato, ker na izredno veliki površini pričaka 4.800 dreves (in nekatera znajo biti zares eksotična!), lepo urejenih je kar 1.200 sort raznobarvnih vrtnic. Omenili smo že 2 dva milijona pisanih tulipanov, ki v sončni Arboretum Volčji Potok aprila in maja pritegnejo nekaj desettisoč spomladanskih obiskovalcev. Majhen nasvet: preverite točen datum razstave, da ne bodo tulipani »odcveteli«, preden se vi odpravite v park.

Se pa z različnimi prireditvami, razstavami in dogodki v Javnem zavodu Arboretum Volčji Potok skozi celo leto izredno trudijo, da se krog navdušenih obiskovalcev neprenehoma širi. To jim očitno odlično uspeva, saj so v začetku leta 2024 prejeli nagrado za naj destinacijo v okolici Ljubljane na področju kulture. Ne pozabimo, Arboretum Volčji Potok je kulturni spomenik oblikovane narave. 🙂

Izredno pomembno je, da je Arboretum v Volčjem Potoku priljubljen cilj za družinske obiske. Pa saj ni čudno, beseda arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je namenjena izobraževanju in radovednemu raziskovanju. Vodstvo javne ustanove se zaveda, da zadovoljni otroci v park vedno znova pripeljejo svoje starše in stare starše, hkrati pa so bodoči samostojni obiskovalci tega botaničnega parka, specializiranega za drevnino.

Otroci imajo v Arboretumu Volčji Potok gotovo najraje veliko otroško igrišče. Raznovrstna igrala za različne starosti otrok so zelo atraktivna (omenimo naj npr. otroške, večno privlačne, hiše na drevesu). Otroško igrišče je koncipirano za različne vrste igre. Tu so preprosta plezala s tobogani za majhne otroke, ki se želijo igrati v spremstvu odraslih. Dovolj je tudi izzivov za tekanje, plazenje in plezanje, vključno z drčo, ki ima že pridih adrenalinske igre.

Otroci lahko praznujejo svoj rojstni dan kar v parku Arboretuma Volčji Potok, pričakujejo jih izredno usposobljeni animatorji. Naravni labirint je preprost, zato je tudi za majhne otroke primeren in priljubljen izziv. Ko se otroci naveličajo tudi skakanja po trampolinu, jih pričakajo prazgodovinski dinozavri, ki so v svoji naravni velikosti prav strašni na pogled. 🙂

Ko se otroci igrajo, lahko odrasli posedijo na klopcah. Ob vznožju Souvanovega hriba stoji Boljkova galerija (s stalno zbirko skulptur kiparja Janeza Boljke), družbo ji dela prostorna letna kavarna, ki vabi v svoj prijeten ambient. S stališča odraslih je velika prednost Arboretuma Volčji Potok, da je zaprt za avtomobile, mopede in kolesa, po drugi strani pa je ogled parka z mini cestnega vlakca doživetje prav posebne vrste. In še mimogrede: psi so dobrodošli, je pa potrebno upoštevati stroga pravila parka.

Šolniki, pozor! Izobraževalne programe za skupine iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol izvaja Arboretum Volčji Potok že od leta 1992. Učni programi so razviti za različne starosti otrok in se prilagajajo letnim časom. Iz Javnega zavoda Arboretum Volčji Potok dodatno sporočajo: po dogovoru s šolami je mogoče vsebino izobraževanj in vodenj prilagoditi potrebam in zahtevam posameznih učiteljev.

Arboretum Volčji Potok ima – v osnovi – naslednjo razdelitev: Južni park, Zahodni park, Souvanova loka, izredno negovan Parterni park, Rozarij ali rožni vrt (tam so tu in tam organizirani butični koncerti klasične glasbe), Stari park, gozd, Jelova draga, Zgornji angleški park, Hujski travnik, Spodnji angleški park in Hujska loka. Mogoče bi bilo potrebno posebej omeniti številne cvetlične grede in razkošen skalnjak?!

V parku je šest jezer(c), na vrhu hriba je, na ruševinah nekdanjega gradu, postavljen deset metrov visok razgledni stolp (iz leta 2023). Število različnih trajnic in enoletnic se v Arboretumu Volčji Potok vsako leto spreminja. Razstavo orhidej in tropskih rastlin ter deželo kaktusov si lahko v vsakem vremenu ogledate v rastlinjaku za staro upravo Arboretuma Volčji Potok, med vročim poletjem se lahko sprehodimo med razigranimi tropskimi metulji.

Izredno pomembno dejstvo je naslednje: dogajanje v Arboretumu Volčji potok je izredno pestro, tam se zmeraj dogaja kaj novega. Prireditve so namenjene obiskovalcem vseh starostnih skupin. Že različnih razstav je v Arboretumu Volčji Potok vsako leto kar nekaj (v letu 2024 izpostavljamo povečane reprodukcije z naslovom Cvetoča pot Marije Auersperg Attems in pa Mednarodni umetniški projekt: DOBRE NOVICE!, ki na zelenice parka vnaša markantne, rdeče in plastične, živali).

»Prireditvenik«, na uradni spletni strani, pa omenja: različne gozdne terapije, otroške delavnice, ornitološke sprehode, mednarodno revijo avtomobilskih starodobnikov, fotografske delavnice, »dišeče potovanje« (stojnice in interaktivno dogajanje na temo aromatičnih rastlin, naravne parfumeristike), degustacija in prodaja zelišč, slikarska delavnica, joga v parku, sprehod med lučkami in strokovna izobraževanja.

Kompleks Arboretuma Volčji Potok sestavljajo še ogromno parkirišče, dokaj razkošna trgovina s številnimi spominki, zagnani vrtičkarji pa se radi ustavijo tudi v večjem nakupovalnem vrtnem centru, kjer jim številni strokovnjaki z veseljem priskočijo na pomoč. Iz povedanega je zlahka razvidno, da se je Arboretum Volčji Potok na svoji zgodovinski poti razvijal dokaj ambiciozno in pogumno, pa vendar dovolj pametno in preudarno, skozi številna dolga desetletja, v bistvu celotno zadnje stoletje.

Zgodovina naselja Volčji Potok ali Wolfsbühel je dolga. Po legendi naj bi se kraja takšno ime oprijelo zaradi volkov, ki so pogosto plenili po okoliških gozdovih. »O srednjeveškem gradu na vrhu hriba nimamo izpričanih zgodovinskih podatkov, zato njegovega obstoja ni mogoče potrditi. Od leta 1380 do 16. stoletja se v dokumentih omenjajo le dvor in njegovi lastniki. Za zgodovino Arboretuma so pomembni Valvasorjevi zapisi v Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689, kjer Volčji Potok omenja kot tabor.

V preteklosti so imele posestvo v lasti različne rodbine. Valvasor pravi, da je ob koncu 16. stoletja pripadal družini Bonhomo. Nato sta bila lastnika dr. Janez Burger in njegova hči Pavlina, kasneje rodbina Gozani. Leta 1882 je posestvo od vdove Fredinanda Gozanija kupil Ferdinand Souvan I.

Ta je 1885 preuredil dvorec, nekatere pred dvorcem ležeče njive in travnike pa zasadil z drevjem in napravil park, ki ga je obdal z zidom. Po njem je posestvo podedoval sin Leon, ki je parku okoli graščine 50 let posvečal hvale vredno skrb. Podrl je obzidje prvotnega parka, ga razširil in uredil. Vanj je zasadil domače in eksotično drevje, ga ob južni in jugozahodni strani obdal z gabrovo živo mejo in uredil ribnike«, nam na spletni informativno razložijo upravljalci Arboretuma Volčji Potok.

Nadaljevanje zgodovinske poti Arboretuma Volčji Potok nam poda izčrpna wikipedija: »Graščina in park sta ostala v lasti družine Souvan vse do 2. svetovne vojne, ko je moral Leon Souvan pred Nemci pobegniti v Ljubljano. 13. aprila 1944 so Graščino, ki je na tem mestu stala vsaj 300 let, zasedli, izropali in požgali slovenski partizani pod srbskim poveljstvom. Leon Souvan je kot zadnji zasebni lastnik posestva umrl kmalu po vojni, leta 1949.

Takoj po njegovi smrti so komunistične oblasti nacionalizirale celoten kompleks in ga leta 1952 dodelile v upravljanje Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani, ki ga je preoblikovala v javnosti odprti arboretum. Leta 1965 se je sodelovanje z Agronomsko fakulteto končalo in med letoma 1965 in 1999 je arboretum deloval kot finančno samostojen subjekt. Od leta 1999 dalje je kot kulturna in naravna dediščina nacionalnega pomena v upravljanju slovenske države«.

Tako, pa smo se sprehodili skozi sedanjost in preteklost Arboretuma Volčji Potok. Kaj naj rečemo za sam konec tega članka? Vsekakor lahko poudarimo, da je Arboretum Volčji Potok odlična slovenska izletniška točka, zlahka boste v njem preživeli vsaj nekaj lepih ur. Ne pozabite namreč, da Arboretum Volčji Potok skozi štiri letne čase piše nežno pesem narave, da izrisuje čudovito umetniško oazo miru, tudi romantike.

Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije: Javni zavod Arboretum Volčji Potok.