Baška Voda, z okusom morja, z okusom planine

Baška Voda je kraj, kjer »Jadran nežno ljubi biserne plaže, sonce pa radostno širi življenjske žarke po preprogi zelenja ob vznožju čudovitega Biokova. Podedovan od Boga in od človeka, nekje med morjem in goro, med dejanji in sanjami. Od prazgodovine in Ilirov, antike in rimske Aronije do nove dobe obstajajo sledi, ki bogatijo ljudi«. Približno tako začne lokalna turistična skupnost na svoji spletni strani promovirati Baško Vodo. Poglejmo podrobneje.

Baška Voda je del slovite Makarske Riviere. Bližnji sosednji kraj na severu so Brela, na jugu pa leži Promajna. Od mogoče preveč betonizirane Makarske je Baška Voda oddaljena le 10 kilometrov, do Omiša, v smeri Splita, pa je 27 kilometrov (okrog pol ure vožnje z avtom). V neposredni bližini Baške Vode tunel »sveti Ilija« prebija gorski masiv Biokova; do izletnikovanja po Imotskem (prekrasni sta obe jezeri, Rdeče in Modro) je le okrog 30 minut vožnje (30 km).

Do turistične atrakcije Skywalk na prekrasnem Biokovu je okrog 30 km, zaradi »težavnosti ceste v visok hrib«, pa bo vožnja z avtomobilom, vsaj tako trdi google maps, trajala okrog 50 minut. Za lažjo geografsko umeščenost Baške Vode povejmo, da je čez morski kanal viden otok Brač (v zračni razdalji je najbližje Povlja; 10 km).

Baška Voda »ni samo kraj, vasica«, ampak je tudi občina, pod njenim okriljem najdemo še naslednja naselja: Bast, Bratuš, Krvavica in Promajna. V celotni občini živi okrog 2.700 ljudi, velika večina, okrog 2.000 prebivalcev, pa domuje v Baški Vodi. Nekoč so ljudje v teh krajih živeli predvsem od kmetijstva in ribištva, danes pa je osnovna gospodarska veja seveda turizem.

Že v tridesetih letih 20. stoletja je bil v Baški Vodi postavljen prvi hotel. Sicer pa se je turizem razmahnil, ko je stekel promet po slavni »jadranski magistrali«. In to očitno tako dobro, da se Baška Voda lahko pohvali s številnimi novejšimi turističnimi nagradami.

Npr.  leta 2020 je Baška Voda postala šampion »Turističke patrole«; to nagrado hrvaški medijski gigant Večernji list podeljuje že od leta 1975. Baška Voda je v letu korona krize laskavi naziv dobila predvsem zaradi »odličnega urejanje okolice, plaž, sprehajališč in pristanišč, vzdrževanja čistoče ter posebnim poudarkom na zdravstveno preventivo«.

Pogled »daleč nazaj« nam razkrije, da so na bližnjem področju sedanje Baške Vode ljudje živeli že več kot štiri tisoč leti pred Kristusovim rojstvom. Glavni razlog za naseljevanje je bil predvsem izvir pitne vode (arheološko najdišče Gradina, rimsko naselje Aronia, v bližini Promajne). Konec 17. stoletja, po izgonu Turkov (1684) se je prebivalstvo vrnilo na obalo in počasi zgradilo novo naselje, katerega ime Baška Voda je bilo prvič omenjeno leta 1688.

Dokaj pomembno letnico v razvoju Baške Vode predstavlja tudi leto 1912, ko so zgradili veliki pomol (»Veliki mul«). Baška Voda hipoma postane pomembno pristanišče tega območja, prek katerega je potekala intenzivna trgovina med otoki (največ Brač in Hvar) ter kraji, skritimi za Biokovim (Zagvozd, Imotski). Pristanišče, z imenom Luka Baška Voda, je dandanes obnovljeno, povečano in polepšano ter je s svojimi privezi za turistične jahte in jadrnice pravi temeljni steber navtičnega, turističnega razvoja celotnega kraja.

Prebivalci teh krajev so (bili) izredno verni (baje so Baško Vodo v času jugoslovanskega komunizma klicali »mali Vatikan«), zato ne preseneča, da je v teh naseljih zraslo veliko število cerkvenih objektov, ki so zanimivi tudi samim turistom. Prva javna stavba v Baški Vodi tako postane poznobaročna cerkev sv. Lovre, zgrajena leta 1750 na temeljih antične  stavbe.

Leta 1889 so domačini postavili novo cerkev, cerkev sv. Nikole (slovensko: cerkev sv. Miklavža), zgradili so jo v romanskem slogu. Po stotih letih je cerkev doživela osvežitev, prenovo. Dodali so lepa vitražna okna Josipa Botterija Dinija (1987) in poslikane postaje križevega pota Josipa Bifela (1988), ob cerkvi je bil zgrajen zvonik (1991) in župnijski dvor, ki hrani dokaj bogato zbirko etnografskih in sakralnih predmetov. Ob župnijski cerkvi sv. Nikole, ki je zaščiteni spomenik kulturne dediščine, najdemo tudi nekaj srednjeveških nagrobnih plošč.

Tudi najbolj markantna turistična točka v Baški Vodi je povezana s svetim dobrotnikom Miklavžem. V sami luki, na malem valobranu, se namreč turisti najraje fotografije ob kipu svetega Miklavža (Potnika). Kip sv. Miklavža Potnika (hrvaško: kip svetega Nikole Putnika) je bil postavljen leta 1998, avtor je kipar Mladen Mikulin.

Sv. Miklavž Potnik je zaščitnik Baške Vode, mornarjev in potnikov, otrok ter neporočenih deklet. Bronasti kip sv. Miklavža z dvignjeno roko blagoslavlja vse, ki prihajajo v Baško Vodo in tiste, ki potujejo, s tem pa tudi vse turiste. Praznik sv. Miklavža se seveda praznuje vsako leto 6. decembra. Po cerkveni maši se po Baški Vodi vije procesija, pomorski kapetani in mornarji nosijo kip svetnika Miklavža in blagoslavljajo ladje ter mornarje.

Naštejmo še nekatere druge (manjše) turistične znamenitosti:

–  Fontana Izvorište Baška Voda (Fontana Izvir Baške Vode) je bila leta 2007 zgrajena nedaleč od mesta, kjer je bilo do leta 1925 jezero, oziroma poleg enega od izvirov pitne vode, po katerih je Baška Voda dobila ime. Poleg vode, ki teče po kamnitih kaskadah, je fontana spomenik marljivim ženskam Baške Vode, ki so stoletja prale perilo ob izvirskem izlivu v morje. Avtor fontane je Ozren Filipović, avtor bronaste skulpture ženske Robert Ježić, na fontani pa so vklesani verzi o vodi življenja domače pesnice Marine Jurišić Velebit.

– Omenimo še dva manjša muzeja. Leta 1998 je bila odprta arheološka muzejska zbirka Baška Voda. V muzeju so dragoceni eksponati, ki pričajo o življenju na področju današnje Baške Vode že 4.000 let pred Kristusom. Leta 1980 je bila odprta malakološka muzejska zbirka Morski konjiček. Ustanovitelj in lastnik muzeja je Ante Jurišić Akčić. V muzeju je izpostavljenih okrog 1.000 različnih vrst školjk, rib in rakov.

– Fascinanten je Trg dr. Fra Jure Radića. To pa predvsem zaradi tega, ker ga krasi ogromno drevo, impozanten beli topol (Populus alba), naravni spomenik, lokalno poimenovan Gorica. Topol je bil zasajen leta 1910, za dolgo življenje  pa se lahko zahvali bližnjemu izviru vode. Obseg debla meri 630 centimetrov, široka krošnja pa nudi prijetno senco, idealno za počitek turistov in domačinov, ki pod njo vsak dan razpravljajo o vseh trenutno zanimivih rečeh, zato se Gorica imenuje tudi »Baškovoški parlament«. Trg z Gorico je tudi eno od prizorišč festivalske prireditve pod skupnim imenom Baškovoško lito (Poletje v Baški Vodi).

–  Ob markantnem kipu svetega Miklavža Potnika lahko v Baški Vodi najdemo še nekaj spomenikov: Sidro (Sidro je spomenik pomorski tradiciji Baške Vode, postavljen leta 1997, najdemo pa ga vzhodno od velikega pomola); kip blaženega Alojzija Stepinca (kip zagrebškega kardinala najdemo ga na zahodnem dvorišču cerkve sv. Miklavža); spomenik padlim borcem (spomenik padlim borcem in žrtvam druge svetovne vojne iz Baške Vode je bil postavljen leta 1980, avtor spomenika je Rajko Radović, pod spomenik podpisan s psevdonimom Nuklearni; skorajda neverjetno pa je, da so ta partizanski spomenik postavili na arheološkem najdišču, griču Gradina?!) in kot zadnjega navajamo spomenik Hrvaška jadra (ta je bil postavljen leta 2004, v spomin na Franja Tuđmana, prvega hrvaškega predsednika).

Kljub še nekaterim turističnim mini zanimivostim (kamniti mlin, kipi ženskih obrazov na pročelju družinske hiše Jurišić itd.) pa turisti v Baški Vodi, seveda, najbolj uživamo na krasnih plažah.

Najpomembnejša plaža v Baški Vodi je vsekakor plaža Nikolina, omenimo pa še naslednje plaže: Ikovac, Podluka, Stazica, Baško polje, Oseka. Ob plažno-morskih aktivnostih in klasičnih športnih aktivnostih je v Baški Vodi popularno tudi opazovanje ptic in izletnikovanje z ladjicami (t.i. ribji pikniki).

O lepotah Baške Vode je prepeval legendarni hrvaški pevec Oliver Dragojević, o prijetnem življenju v Baški Vodi pa je že leta 1840 v svojem delu Della Peste pričal Antonio Angelo Frari, beneški medicinski strokovnjak.

Tako je napisal doktor: »Baška Voda je kraj, kjer je zrak svoboden in čist, z morjem na eni in s pobočji ob vznožju Biokova na drugi strani; kjer sonce mirno širi svoje žarke skozi čudovito zelenje, ki se sveti od čudovitega prelivanja njegovih čistih žarkov po milijonih rastlin, še mokrih od rose, in kar tekmuje v tem, kako to blaženo atmosfero ves čas bogatiti s kisikom. Kjer vse izžareva življenje in moč in kjer umirajoči človek ponovno oživi.«

Na www.pag.si menimo, da dodatne »reklamne besede za Baško Vodo niso potrebne«. 🙂

Ob samem zaključku teksta bomo navedli le, da se za fotografije zahvaljujemo fotografoma Ljudevitu Blagecu in Antoniu Mihaljeviću, Luki Baška Voda in TZ Baška Voda. Za dodatno pomoč pri pripravi prispevka se posebej zahvaljujemo Turistični skupnosti Baška Voda (TZ Baška Voda).