Ena izmed štirih trdnjav, ki krasijo čudoviti Šibenik, je mogočna trdnjava svetega Mihovila. Trdnjava svetega Mihovila je danes kulturno in družbeno središče mesta z bogato zgodovino, ki sega v 11. stoletje našega štetja. Trdnjava svetega Mihovila je izredno priljubljena lokacija tudi za turiste.
Pršut je izredno cenjen med ljubitelji odlične hrane. Na Hrvaškem je eden izmed najbolj cenjenih pršutov tisti, ki prihaja iz okolice Drniša. Drniški pršut velja za avtohtoni hrvaški izdelek, nosi pa tudi zaščiteno geografsko označbo porekla, to dvoje pa vsekakor dokazuje tudi njegovo kakovost.
Sandra Zovkić, instagramska vplivnica (take.you.to), lastnica apartmaja v Vodicah ter ljubiteljica Istre in plaž na otokih v intervjuju med drugim pove: „Kombinacija potovanj, sladkih čokolad in plaž se nikoli ne more izkazati za slabo«.
Drniš – neodkrit dragulj trajnostnega turizma. Vsekakor velja, da je Drniš s (širšo) okolico izjemno privlačen za kolesarje, planince, pohodnike, ljubitelje adrenalina (zipline, kanjoning, prosto plezanje). Drniš je kraj svetovno slavnega kiparja Ivana Meštrovića, reke Čikole in njenega divjega kanjona, pršuta, pa tudi starih in zelo uničenih, toda še zmeraj atraktivnih, kamnitih utrdb.
Bavljenac je nenaseljen otoček, ki ga mnogi poznajo tudi z imenom Baljenac. Bavljenac je le eno izmed tisočerih (turističnih) čudes, ki jih najdemo na Hrvaškem. Otok Bavljenac zaradi svoje oblike in zaradi svojih kilometrov neprekinjenih »suhih kamnitih zidov«, če ga pogledamo iz ptičje perspektive, tvori neverjetno sliko človeškega prstnega odtisa.
Katedrala sv. Jakova (po slovensko stolnica svetega Jakoba) je edina stolnica v Evropi, ki je zgrajena brez kakršnegakoli veziva, le iz kamna. Od leta 2000 je na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Katedralo svetega Jakoba (hrvaško svetog Jakova) so v Šibeniku gradili dobrih 100 let, sodelovali pa so najpomembnejši beneški in hrvaški gradbeniki, med njimi tudi znameniti Juraj Dalmatinec.
V naši kategoriji biser Jadrana tokrat pozornost namenjamo genialcu Faustu Vrančiću (1551-1617) in spominskemu centru, ki so ga njemu v čast leta 2012 postavili na otoku Prviću. Najbolj znan Vrančićev izum je Leteči človek (Homo volans); to je »prvi pravi zametek današnjega padala oz. padalca«.
»Pred gajeto je bil samo Bog, mati božja in svetniki zaščitniki. Njej se je klanjalo, njej so prinašali darove in njej so se zaklinjali«. Tako med drugim o Betinski gajeti, izdelku specifičnega zemljepisnega, gospodarskega stanja na Murterju piše prof. Vladimir Skračić.
V Pakovem selu, v bližini Šibenika in NP Krka, lahko doživite pristno dalmatinsko zgodovino, avtentično dalmatinsko življenje »kot je nekoč bilo«. V eko-etno vasi s polnim imenom Etnoland Dalmati, večkrat nagrajeni turistični atrakciji, so za vas turistični zanesenjaki pripravili zgodbo, ki jo »morajo povedati« … in vi slišati.
Večja Brodarica in manjši Žaborić sta spalni naselji v okolici Šibenika. Do čudovitih šibeniških trdnjav sta kraja oddaljena le 5 do 10 kilometrov. Obe naselji sta apartmajski letovišči, ki se ponašata z zelo dolgo obalo, ki je v večji meri spremenjena v skorajda neprekinjeno plažo, zato je tukaj raj za miren, družinski turizem.
Otok Krapanj ni navaden otok, to je spužvarski otok. To je hkrati najnižji in najmanjši naseljeni otok na Jadranu. Višina otoka ne presega 1,25 metra, velik, oz. majhen, pa je vsega 0,36 kvadratnega kilometra. Od trdnega kopna, Brodarice (blizu Šibenika), je oddaljen le nekaj minut vožnje s čolnom (»brodom«).
Prebivalci Kaštel Lukšića pri Splitu so bili pred stoletji priča neverjetni ljubezenski zgodbi. Ta se je, kot se pač za strastne ljubezenske zgodbe spodobi, končala tragično. Potopimo se v osrčje dalmatinske zgodbe, ki prinaša ljubezen&seks, spletke in prevare, očeta tirana, kazen v samostanu, sovraštvo in maščevanje, poroko in umor.