Faust Vrančić, renesančni vizionar

Življenju in delu Fausta Vrančića se bomo posvetili nekoliko kasneje, za začetek bomo nekaj uvodnih stavkov namenili Spominskemu centru Faust Vrančić. Originalno, torej hrvaško, ime tega muzeja je »Memorijalni centar Faust Vrančić«, obiščemo pa ga lahko na otoku Prvić, v kraju Prvić Luka (blizu Šibenika oziroma Vodic).

Muzej, ki je bil leta 2015 kandidiran za evropski muzej leta, ponuja podroben vpogled v um tega hrvaškega genialca. Še več, v mediteranskem vrtu »Vrančićevega muzeja« lahko celo uživamo v replikah nekaterih  največjih Faustovih izumov – že omenjenega prepoznavnega letečega človeka, mlinov in mostov. Večino muzejskih eksponatov (replik) je sicer izdelal domačin z otoka, doktor Vladimir Lučev, ki je baje tudi idejni oče spominskega centra.

Sedaj pa je nastopil trenutek, da nekaj kratkih odstavkov posvetimo Faustu Vrančiću – filozofu, poliglotu, leksikografu, teologu, politiku, diplomatu, polihistorju, izumitelju, vizionarju … nekakšnemu hrvaškemu Leonardu da Vinciju.

Faust Vrančić, eden izmed najbolj pomembnih Hrvatov v zgodovini, se je rodil v Šibeniku, 1. januarja 1551. Tudi v letih svoje največje evropske slave, baje, ni pozabil svojih korenin, saj se je redno podpisoval kot »Fausto Verancio Siceno«, torej kot »Faust Vrančić Šibenčanin«. Faust Vrančić, je umrl 20. januarja 1617, v svoji oporoki pa je izrazil željo, da bi ga pokopali v cerkvi svete Marije Milosti v Prvić Luki, kjer je danes tudi njegov grob. Njegovo navezanost na otok Prvić je treba pripisati dejstvu, da je večino otroštva preživel v Prvić Šepurini, prav tako na otoku Prviću, v poletni rezidenci njegove bogate družine.

Na Faustovo življenje je še posebej vplival njegov stric, škof Antun Vrančić (1504–1573), ki ga je odpeljal na Madžarsko zaradi izobraževanja in ga nato (1568–1569) poslal na študij v Padovo in Benetke. Tam je Vrančič pokazal veliko zanimanje za filozofijo, fiziko in matematiko. Po študiju je kratko obdobje preživel v rodnem Šibeniku, toda kaj kmalu ga je želja po znanstvenem delu povlekla nazaj k stricu na Ogrsko. Veliko se splošno izobražuje in potuje, tudi v Rim.

Leta 1579 je Faust Vrančić postal vojaški poveljnik (madžarskega) mesta Veszprém in upravnik tamkajšnjih škofovskih posesti. Domneva se, da je s to izkušnjo dobil prve spodbude in ideje za kreiranje tehničnih projektov in rešitev. Ko leta 1581 postane tajnik kralja Rudolfa II. Habsburškega se temeljiteje posveti raziskovanju naravoslovja in tehnologije.

Od takrat, torej od leta 1581, živi in ustvarja v Pragi, kjer se v palači Hradčani v Pragi druži s številnimi velikimi evropskimi umi tedanjega časa (Tycho Brahe, Johannes Kepler, Jacopo Strada in drugi). Leta 1594 se Faust Vrančić odpove dobro plačani službi kraljevskega tajnika, ter poišče nove izzive.

Živeč v Šibeniku, večinoma pa v Benetkah, že naslednje leto, torej leta 1595, napiše pomemben petjezični slovar (latinski, italijanski, nemški, hrvaški in madžarski) z naslovom Slovar petih najbolj uglednih jezikov Evrope (Dictionarium quinque nobilissimarum Europae languagesarum, latinae, italicae, germanicae, dalmaticae et ungaricae). Peter Loderecker ta slovar, z dovoljenjem Fausta Vrančića, leta 1605 dopolni še s poljščino in češčino. Vrančić je v prilogi k slovarju natisnil tudi seznam dalmatinskih besed, ki so jih sprejeli Madžari (Vocabula Dalmatica quae Ungri sibi usurparunt), ki vsebuje besede, ki so iz hrvaškega jezika »prešle« v madžarščino. Ta slovar je močno vplival na črkovanje hrvaškega in madžarskega jezika, v katerem so bili sprejeti Vrančičevi predlogi za uporabo ly, ny, sz in cz.

Vrnimo se nazaj na biografsko časovnico, v leto 1598. Ker Faustu umre soproga Marija Zar (z njo ima hčerko Albo Rosu in sina, ki pa umre v otroštvu), se obrne k bogu ter leta 1600 postane škof na Madžarskem. Toda njegov iskrivi intelekt mu nikakor ne da miru. Dokončno nezadovoljen z dolgočasno državno službo (pa čeprav je bil takrat celo kraljev namestnik za Ogrsko in Transilvanijo) leta 1605 Faust Vrančić zapusti kraljevi dvor in vstopi v kongregacijo sv. Pavla v Rimu, v red Barnabitov.

Fausta v Rimu, kjer ima uvid v delo Leonarda da Vincija, ponovno vse bolj in bolj vleče v »resne« znanstvene vode. Pod okriljem francoskega kralja in s finančno podporo toskanskega vojvode iz družine Medici, Faust Vrančić leta 1615 v Benetkah dokonča svoje najbolj pomembno delo: Machinae Novae (Novi stroji). .

Hrvaška wikipedija, odkoder smo zaradi verodostojnosti tudi črpali večino naših podatkov, je za ta prispevek o Machinae Novae zapisala približno takole: Faust Vrančić je v tej knjigi opisal 56 različnih naprav in tehničnih konstrukcij (kar 18 različnih vrst mlinov), različnih pripomočkov in izumov, z 49 slikami velikega formata in s komentarji v latinščini, italijanščini, španščini, francoščini in nemščini.

Vrančić je to megalomansko delo zasnoval kot priročnik, poleg tega pa ob lastnih opisuje tudi  nekaj manj znanih projektov drugih izumiteljev in konstruktorjev. Machinae Novae (Novi stroji) je izjemno dragoceno delo, eno izmed kapitalnih del renesanse, v katerem avtor knjige temeljito preučuje različne tehnične težave, s katerimi so se spopadali v tistih časih.

V Machinae Novae se Vrančić, dotakne tudi problema letenja ter ustvari »letečega človeka« (lat. Homo volans), kjer postavi temelje današnjega padala, padalca. Si morete misliti? In to že na začetku sedemnajstega stoletja. Faust Vrančić je sklepal, da bi dovolj veliko platno, ki bi ga pazljivo vpeli med lesene palice lahko zdržalo skok človeka, padalca z večje višine. Ta »leteči človek«, ki je tudi osrednja figura muzeja na otoku Prviću, je očaral marsikoga, skozi stoletja so mnogi pisci (popolnoma nerazumsko, brez kančka dvoma, pa jih posnemajo tudi nekateri današnji spletni portali) trdili, da je ta izum v praksi, v Benetkah, s skokom iz visokega stolpa, preizkusil sam Faust. Za to, kolikor navajajo »resni mediji«, ni nobenih dokazov.

Faust Vrančić je o svojem letečem človeku razmišljal takole: “V štirikotnem jadrnem platnu, napetem s štirimi enakimi drogovi in ​​na štirih vogalih, ki so dobro vezani z vrvmi, se lahko varno spustimo s stolpa ali z drugega visokega mesta. Četudi takrat ne bi bilo vetra, bi moč padajočega človeka proizvajal veter, ki bi držal platno, da se ne bi spuščal s trkom, ampak se počasi spuščal. Vendar mora biti velikost osebe natančno usklajena z velikostjo platna. ”

Med drugimi konstrukcijami, izumi Fausta Vrančića so med pomembnimi še mlin s premičnim krovom (vetrnica z vodoravnim rotorom z lopaticami, enakimi kot jih imajo današnje turbine), »mlin na pogon živali« (veliko kolo, ki ga poganjajo vprežne živali; podobne so potem uporabljali vse do 20. stoletja), mlin v zelo ozki (morski) ožini (izkoriščanje plime in oseke ter umetnega jezera; takšna hidroelektrarna je npr. danes postavljena in delujoča v francoski pokrajini Bretanji, na reki Canche.

Podoben bronasti most, ki ga je zasnoval Faust Vrančić, so stoletje in pol kasneje zgradili v Angliji. Vrančićev železni most je konstrukcija visečega (verižnega) mostu, ki bo zgrajen šele leta 1874 v Franciji. Faust Vrančić je zasnoval tudi most z eno vrvjo, ki je med poznavalci znan kot prvi delovni načrt modernih žičnic.

Kakor piše muzej na svoji spletni strani mc-faustvrancic.com (hvala za fotografije), je Faust Vrančić tudi avtor različnih zgodovinopisnih in političnih esejev, spisal je tudi filozofska dela Logica Nova in Ethica Christiana, pa tudi pesmi (ohranjenih je pet njegovih pesmi v latinščini). Tudi v svojem maternem jeziku je napisal eno delo – »Život nikoliko izabranih divic«, to je zbirka biografij, 12 življenjepisov zgodnjekrščanskih mučenic. Na žalost je rokopis Fausta Vrančića, Illiryca Historia, še vedno neobjavljen, shranjen pa v osrednji nacionalni knjižnici v Zagrebu.

Za konec tega zapisa o velikem Hrvatu, velikem Evropejcu, Faustu Vrančiću, bomo navedli le še leta 2019 izrečene besede direktorice Spominskega centra Faust Vrančić, Ivane Skočić: »Faust Vrančić je bil resnični homo universalis svojega časa in je bil v nekaterih svojih zamislih in zamislih vizionar svojega časa«.

Besede, ki zapeljivo vabijo, da prvič obiščemo otok Prvić.

Še bonbonček: za ogled skenirane knjige Machinae Novae klikni na to povezavo knjižnice v Zagrebu.