Tudi za ne-potapljače
Ponikve, izginjajoče jezero
Ponikve je ime mini naselja, pa tudi jezera, ki ga »vidiš, pa ne vidiš«. Jezero Ponikve namreč izginja. Pojavi se dvakrat na leto, spomladi in jeseni, ko ga napolnijo bujne kraške vode. In takrat jezero Ponikve v bakarskem zaledju postane pravi čarobni potapljaški raj. Zanimiva pa je tudi sama okolica jezera Ponikve.
Ponikve najdemo v bakarskem zaledju, od naselja/jezera do bližnjega Bakra je le sedem kilometrov. Do pristaniške Reke je okrog 13 kilometrov oziroma nekaj čez 20 minut vožnje, do Delnic v osrčju Gorskega kotarja je slaba ura vožnje (42 km), mesto Karlovec pa je oddaljeno 113 kilometrov oziroma uro in 20 minut vožnje.
Kako Ponikve reklamira TZ Bakar? Približno tako: »Pri raziskovanju bakarskega zaledja ne pozabite obiskati naravnega pojava Ponikve in raziskati neverjetno raznolikost narave na 8,5 km dolgi učni poti. Odkrijte redek kraški pojav »občasnega, presihajočega jezera«, ki se pojavi in izgine, torej skrivnost pravega čarovniškega trika narave.
Spomladi ali ob močnem jesenskem deževju doživite edinstveno potapljaško izkušnjo med potopljenimi drevesi, lovskimi kočami, nad suhozidi in potkami. Raziščite več kot 600 rastlin bogatega rastlinskega sveta, med njimi pa boste našli edinstveno endemsko »žutocvjetnu cjelolatičnu žutilovku«.
Spoznajte živalski svet, ker so Ponikve dom medvedom, risom in volkovom, bodite previdni tudi, če srečate strupeno kačo. In na koncu se povzpnite še na okoliške hribe in raziščite ostanke utrdb, sledi preteklosti, ter uživajte v prekrasnih razgledih.« Tako, sedaj pa nekaj več besed namenimo samemu »tu in tam« jezeru Ponikve.
Ponikve – jezero, ki nastane in izgine
Ugotovite, kako narava izvaja ta čarovniški trik. Ponikve so redek kraški pojav občasnega jezera, ki nastane in izgine. Ta kraška depresija, dolga približno 2 kilometra, široka 1,5 kilometra in globoka 200 metrov, je ena največjih v »Dinarskem kršu«.
Ko pade obilno dežja ali ko se topi sneg, se voda začne nabirati v kraškem podzemlju, na površje »izbruhne« z zloveščim hrupom in meglo. Zelena dolina se hitro napolni z vodo, višje ležeče hiše na Ponikvah pa v le nekaj urah dobijo pogled na jezero. V preteklosti je voda nekajkrat dosegla pragove hiš.
Izginjajoče jezero, globoko do 20 metrov, postane čaroben raj za potapljače. Spomladi se po taljenju snega potapljajo med cvetočim sadnim drevjem (glej sliko), pa tudi lovskimi opazovalnicami, nad stezicami in suhimi kamnitimi zidovi. Je pa ta ponikvarski jezerski pojav dokaj kratkotrajen, ker že prva močnejša burja jezersko vodo vrne k izvirom v Bakarskem zalivu.
Ponikve – rastlinski svet
100? 300? Ne, na Ponikvah uspeva kar 600 rastlinskih vrst. Že znani hrvaški naravoslovec Dragutin Hirc (1853-1921), ki je služboval v mestu Bakar in je to območje podrobno proučeval predvsem z botaničnega vidika, se je čudil raznolikosti narave in občudoval bogastvo rastlinskega sveta v okolici Ponikve. Razgiban kraški relief, pogosto pihanje burje in občasno poplavljena tla Velog Luga in Malog Luga v globoki dolini omogočajo razvoj raznolike in posebne flore.
Na razmeroma majhnem območju, ki vključujejo ponikalnico, jezero Ponikva, strma pobočja kraških glav in hribovitih grebenov Gradine, Vojska, Učivca, Njigovine in Kičerine, uspeva preko 600 rastlinskih vrst. Raznolike rastlinske vrste se združujejo v desetine različnih in ekološko raznolikih rastlinskih združb: gozdov, grmišč in travnikov. V spreminjajoči se raznolikosti flore lahko uživamo v vseh letnih časih, zato lahko Ponikve obiščemo kadarkoli.
Ponikve – živalski svet
Ali lahko uganite, katere tri velike zveri obiskujejo Ponikve? Hrvaška je ena izmed redkih držav v Evropi, v kateri še vedno živijo tri veliki zveri, Ponikve pa se lahko pohvalijo, da so jih vse tri izbrale tudi za svoj življenjski prostor. Prisotnost medvedov, volkov in risov je znak velikega naravnega bogastva. Ohranjanje, nedotakljivost tega živalskega življenjskega prostora pa je zelo pomembna predvsem za preživetje teh živalskih vrst.
Velike zveri so plenilci in se nahajajo na samem vrhu prehranske piramide. Večinoma napadajo živali, ki jih je lažje ujeti, večinoma šibkejše in nezdrave ter tako vplivajo na naravno selekcijo. Pravimo jim tudi krovne vrste, ker prispevajo k ohranjanju drugih vrst in habitata, v katerem živijo.
Volk in ris sta strogo zaščiteni živalski vrsti, lov na volka in risa je strogo prepovedan, rjavega medveda, ki pa je »le« zaščitena živalska vrsta, pa je vendarle dovoljeno loviti. Če temu raznolikemu živalskemu svetu dodamo še strupene kače, kot sta gad in modras, omenimo pa tudi dejstvo, so na Ponikvah opazili tudi šakala, nam mora biti popolnoma jasno, da je treba biti na izletu v Ponikvah še kako previden in oprezen.
Ponikve – zgodovina v hribih
Ali veste, da hribi nad Ponikvami skrivajo zgodovinsko-arheološko skrivnost? Če se povzpnete na hribe nad dolino Ponikve, vas čakata nepozaben panoramski razgled ter dragoceni ostanki zgodovine, stari tudi do 4000 let. Ti kamniti ostanki so najpogosteje znani po imenu »gradina« (utrjena naselja). Prvotni prebivalci teh naseljenih utrdb so bili ponavadi Liburni, te liburnske utrdbe pa najdemo na celotnem bakarskem območju.
Najpogosteje so bile utrjene naselbine zgrajene na vzpetinah, gričih, hribih. Zaradi višje lege utrdb je bilo lažje komunicirati z okoliškimi naselji v primeru nevarnosti – podnevi dim in ponoči ogenj. »Gradine« so imele dvojno vlogo – kot stalno naselje in kot zatočišče za okoliška, neutrjena naselja v primeru večje nevarnosti. Pomembna pogoja za postavitev »gradine« sta bila izvir pitne vode in zemlja za kmetijsko obdelovanje.
Ponikve – učna pot
Celotna dolžina učne poti vključuje približno 3 ure lahke hoje v ustrezni obutvi, nekoliko zahtevnejši pa je vzpon na »gradino«, ki leži 350 m nad dolino Ponikve. Učna pot ima dve smeri oziroma dve izhodiščni točki, iz smeri Kukuljanova ali iz naselja Ponikve. V okviru turističnega projekta je bil natisnjen tudi letak z zemljevidom, ki ga je izdala turistična skupnost Bakra.
Ps. Za pomoč pri objavi članka (tekst in foto) se uredništvo www.pag.si zahvaljuje TZ Bakar.