Močvirje Pantan in plaža Pantan

Pantan je močvirje, mokrišče, naravni rezervat, razteza se na – ne prav strašno velikih – 40 hektarjih površine. Pantan se nahaja vzhodno od Trogirja, ob morski obali, tam ob meji s Kašteli, s te zahodne strani je najbližje Kaštel Štafilić. Dokaj blizu je tudi splitsko letališče ter naselje Divulje, v katerem sta svoj prostor našla tudi vojaška letalska baza (uradno: 95. zrakoplovna baza Split–Divulje) in pa letalska enota hrvaških gasilcev (v osnovni opremi so protipožarni helikopterji in letala, t.i. »kanaderji«). Turistom bo mogoče zanimivo še, da je v Divuljah tudi športni »wakeboard« (žica vleče smučarja na vodi).

Močvirnat Pantan, pa tudi plažo Pantan, najdete zlahka. Npr. če bi se po dolgi Jadranski magistrali peljali mimo Trogirja skozi riviero Kaštela (in naprej proti dalmatinski prestolnici, Splitu), bi zavili rahlo desno že tik za krožiščem, ki vodi čez nov most na otok Čiovo. Ozka lokalna cesta vas bo že po nekaj sto metrih pripeljala do majhnega parkirišča.

Od tam lahko začnete z raziskovanjem naravnega rezervata ali pa se osvežite na, z borovci osenčeni, plaži Pantan. Plaža Pantan izgleda dokaj super, ne daje vtisa, da je na njej med turistično sezono prav velika gneča. Morebitne obiskovalce opozarjamo, da na plaži ni prav nobenih gostinskih objektov. V bližini plaže Pantan, v majhnem gozdičku, najdemo lepo urejeno mini zunanje športno igrišče z raznolikimi športnimi napravami. Iz plaže Pantan pa imamo tudi lep pogled na most, ki vodi na Čiovo, za njim pa se važno razkazuje silhueta starega Trogirja.

V vzhodnem delu Trogirja, pod hribom Krban, se nahaja Trogirsko malo polje. Na tistem polju pod cesto, že omenjeno Jadransko magistralo, lahko zlahka opazimo manjše jezerce (in ob njej veliko stavbo »Mlinice Pantan« (slovensko bi lahko rekli »Mline Pantan«), v kateri je dokaj velika gostilna, ki se ponaša z avtentičnimi hrvaškimi jedmi in z bogato vinsko karto).

Mlinica Pantan predstavlja edinstveno kombinacijo narave in zgodovine. Na stavbi, v kateri je bilo nekoč nekoliko mlinov, je napis iz leta 1582, torej iz viharnih in krvavih letih, ko so Turki pustošili po teh krajih. Žito so od blizu in od daleč dovažali v mlin(e) po kopnem, z vozovi, in po morju, s čolni in jadrnicami (ob samem izlivu Rike so ostanki stolpa, ki je bil verjetno v pomoč pri morski navigaciji).

Omenjeno jezerce je tudi izvir za rečico Rika, ki potem teče skozi močvirno območje in se kaj hitro, – baje – v dvanajstih razvejanih rokavčkih, izlije v Jadransko morje, v Kaštelanski zaliv. Pantan je danes močvirje, ki se nahaja tik ob morski obali. Gre pa za ostanek nekdanjega močvirja, ki je imel veliko večjo površino, a se je skozi zgodovino z zasipavanjem in urbanizacijo dokaj hitro zmanjševal.

Barje Pantan je tipično sredozemsko močvirje s »slano-sladko vodo«, kratko reko in prodnato sipino, ki zapira laguno. Pantan ima še danes svojo vrednost kot tipičen primer močvirja vzhodne jadranske obale, kjer se mešata sladka voda in slano morje, kar ustvarja specifične bivanjske pogoje za živali in rastline. Temeljni pojav je slano-sladki močvirski ekosistem, ki je še posebej pomemben za nekatere vrste rib, vpliva pa tudi na migracije močvirskih ptic. Na tem območju je registriranih kar 163 vrst ptic, 34 vrst rib, leta 2000 je bil Pantan razglašen za naravni rezervat flore in favne, strokovnjaki pa znajo svetovati, da je Pantan najbolje obiskati jeseni.

Za konec bomo navedli še dva zanimiva podatka. Prvi je povezan s samo besedo Pantan; tudi zelo malo trogirskih domačinov namreč ve, od kod izvira to ime, ki je dokaj nenavadno tudi za Dalmacijo ali celotno Hrvaško. Uganko je v enem izmed člankov o močvirju Pantan razrešila Slobodna Dalmacija. Njihovi novinarji so razkrili, da je beseda Pantan skorajda zagotovo izpeljanka iz rimskega imena za blato in sega daleč nazaj v svetovno znano latinščino (“palus” – “blato”).

Je pa besedi Pantan zelo podobna tudi beseda Pantanal. Ste že slišali za Pantanal? Tudi beseda Pantanal namiguje na močvirnato in predvsem blatno področje. Ekstremno veliko močvirje Pantanal najdemo v južni Ameriki. Za primerjavo, Pantanal je – odvisno od deževne sezone – velik od 140 do kar neverjetnih 195 tisoč kvadratnih kilometrov, Slovenija – za primerjavo – pa je velika le nekaj čez 20 tisoč kvadratnih kilometrov!?!

Wikipedija navaja: Pantanal je naravna regija, ki obsega največje tropsko mokrišče na svetu in največja poplavljena travišča na svetu. Nahaja se večinoma v brazilski zvezni državi Mato Grosso do Sul, vendar se razteza v Mato Grosso ter dele Bolivije in Paragvaja. Neverjetno, kajne? Dodaten sladkorček, tam v Pantanalu ekološki »papagajski« hotel Araras Eco Lodge vodi Slovenka. Glej povezavo: www.araraslodge.com.br.

Ps. Pokrovitelj članka je hotel Rotondo iz bližnjega kraja Seget Donji, za fotografije se zahvaljujemo Turistični skupnosti Trogir, nekaj slik pa so naredili tudi novinarji www.pag.si.