Compare Listings

»Muzej hrvatskog vatrogastva«

Hrvaški gasilski muzej

Izjemno zanimiva in bogata tradicija hrvaškega gasilstva si zasluži posebno pozornost in ustrezno javno predstavitev. Hrvaški gasilski muzej (v originalu »Muzej hrvatskog vatrogastva«) je svoje prostore našel v Varaždinu (in to ne slučajno).

Hrvaški gasilski muzej

Hrvaški gasilski muzej je postavljen v Varaždinu (mestu angelov) zato, ker je bilo tam leta 1864  ustanovljeno prvo prostovoljno hrvaško gasilsko društvo (prva profesionalna gasilska enota pa je bila ustanovljena v Reki, leto prej, torej leta 1863).

Člani prvega hrvaškega prostovoljnega gasilskega društva v Varaždinu, torej v zibelki hrvaškega gasilstva, namreč zbirajo gradivo, povezano z varaždinskim in hrvaškim gasilskim društvom (krovno organizacijo oziroma zvezo), skoraj od samega začetka svojega delovanja in tako so že leta 1966 prvič razstavljali številne muzejske eksponate v prostorih gasilske brigade Varaždin.

Z leti je število gasilskih eksponatov v Varaždinu naraščalo, zato je bilo treba to dragoceno gradivo umestiti v ustrezen prostor. V okviru praznovanja 130. obletnice ustanovitve 1. hrvaškega prostovoljnega gasilskega društva v Varaždinu je bila 19. junija 1994 odprta novozgrajena stavba Hrvaškega gasilskega muzeja. Takrat je bilo v »Muzeju hrvatskog vatrogastva« razstavljenih okoli 700 predmetov, večinoma povezanih le z zgodovino gasilstva v Varaždinu in okolici.

V okviru praznovanja 150. obletnice ustanovitve Prvega hrvaškega prostovoljnega gasilskega društva v Varaždinu pa je bila 13. junija 2014 v Varaždinu odprta prenovljena stavba Hrvaškega gasilskega muzeja, ki je prinašala spremenjeno in dopolnjeno zbirko starih gasilskih predmetov. Hrvaški gasilski muzej je slovesno odprl takratni hrvaški predsednik Ivo Josipović.

Danes se Hrvaški gasilski muzej razprostira na 400 kvadratnih metrih površin v pritličju in prvem nadstropju. V muzejski zbirki je zaenkrat okoli 1200 predmetov, od tega je okoli 300 predmetov v stalni razstavi.

Muzejsko razstavo sta pripravila upokojeni muzejski svetovalec Miroslav Klemm in vodja muzejske zbirke Vedran Runjić. Muzejsko gradivo hrvaškega gasilstva je predstavljeno skozi več glavnih enot. V zgornjem nadstropju so prostori, ki so večinoma posvečeni prvemu hrvaškemu prostovoljnemu gasilskemu društvu v Varaždinu in pa tudi »krovni organizaciji«, Hrvaški gasilski zvezi ter razvoju gasilstva na Hrvaškem od prvih pisnih sledi, preko ustanovitve sodobne gasilske organizacije pa vse do današnjih dni.

V tem razdelku v prvem nadstropju hrvaškega muzeja gasilstva so predstavljeni številni pomembni dokumenti, fotografije, gasilska literatura, čelade in uniforme, gasilske zastave, praporji, priznanja, značke, sablje, medalje, našitki itd.

V galerijskem prostoru Hrvaškega gasilskega muzeja v nadstropju so organizirane občasne razstave. Poleg razstav Hrvaški gasilski muzej organizira tudi likovne delavnice za otroke, projekcije dokumentarnih filmov o gasilstvu, predavanja in predstavitve gasilske opreme. Muzej aktivno sodeluje tudi na znanem varaždinskem uličnem festivalu “Špancirfest”.

V pritličju je muzealsko gasilsko gradivo posvečeno tehnični plati gasilstva. Razvoj gasilske tehnike spremljamo vse od druge polovice 19. stoletja pa do danes. V muzeju si lahko ogledamo številne ročne brizgalne, gasilska vozila, motorne črpalke, osebno varovalno opremo, gasilske cevi, lestve in drugo opremo.

Med najpomembnejšimi predmeti, ki so na ogled v Hrvaškem gasilskem muzeju, so zastava Prvega hrvaškega prostovoljnega gasilskega društva v Varaždinu iz leta 1869, čelada in piščalka Mirka Kolarića, učitelja hrvaških gasilcev, ter bogata zbirka gasilskih medalj. Ljubitelje tehnike bo zagotovo pritegnila parna gasilna brizga iz gasilskega društva Cvetković ter več drugih gasilskih ročnih in motornih brizgaln, nekatere so bile izdelane tudi v Sloveniji (mimogrede, ali veste, da Slovenski gasilski muzej stoji v Metliki?).

Hrvaški gasilski muzej (hrvaško: »Muzej hrvatskog vatrogastva«) obiskovalcem ponuja vpogled v izjemno zanimivo razvojno pot hrvaške gasilske zveze, predstavitev tehničnega razvoja opreme in napredka samega gasilstva (na Hrvaškem). Poleg ohranjanja gasilske dediščine in stalnega zbiranja novih muzejskih eksponatov je cilj Hrvaškega gasilskega muzeja predstaviti zgodovino gasilstva s stalnimi in občasnimi razstavami, tiskanjem posebnih edicij, izobraževanjem obiskovalcev in vzpostavitvijo Hrvaškega gasilskega muzeja kot osnovnega centra za proučevanje zgodovine hrvaškega gasilstva.

Hrvaški gasilski muzej v Varaždinu je zanimiva muzejska hiša, ki si zagotovo zasluži pozornost vsakega gasilca. Še več, Hrvaški gasilski muzej si zasluži pozornost vsakega od nas. Spomnimo se namreč, da gasilci ob vsakem svojem posredovanju na kocko postavljajo svoja življenja, da ob vsaki takšni ali drugačni nesreči (predvsem pa ob požarih in poplavah) nesebično varujejo naša življenja in naše bogastvo (hiše, tovarne, gozdove, travnike).

Še vedno je živ spomin na strašansko tragedijo gasilcev, ki se je zgodila 30. julija 2007 na čudovitih Kornatih. Takrat je skupina dalmatinskih gasilcev, v dokaj nepojasnjenih okoliščinah, v izrednem komplotu nesrečnih okoliščin, padla v kremplje pogubnega požara. Ogenj, ki je v trenutku zajel skupino trinajstih gasilcev na otoku Veliki Kornat, je zahteval življenje ducata hrabrih mož (torej je požar preživel le eden gasilec).

Tudi zaradi tega dovolite, da ob robu prispevka o Hrvaškem gasilskem muzeju, vendarle pozovemo na skrajno previdnost ob naših številnih aktivnostih v naravi, tudi na naših dopustovanjih na Hrvaškem. Že majhna iskra lahko namreč zaneti ogromen in poguben požar, ki lahko kmalu ogrozi številna življenja, številne nepremičnine in za nekaj let dobesedno opustoši naravo.

Gasilci opozarjajo, da je večina gozdnih požarov (oziroma nasploh požarov v naravi), ki zahtevajo nadčloveške napore desetine gasilcev (»hvala bogu« za zračno gašenje požarov, za učinkovite t.i. vodne bombnike, ki jih večina imenuje kar »Kanader«), posledica človeške malomarnosti ali piromanije!?!

Ne pozabite, da vestno ravnanje in skrb za okolje zmanjšujeta možnost večjih požarov, ki lahko povzročijo tragične posledice. Seveda se malomarnost, povzročitev požara, kaznuje z visoko denarno kaznijo. Če pa gre za namerno povzročitev požara, posledično ogrožanje življenja in premoženja, pa je zagrožena tudi zaporna kazen (do pet let zapora!).

Kaj pa storimo, ko v naravi vendarle zagori? Če je požar manjši in nismo v nevarnosti, ga lahko poskušamo pogasiti. Na primer z vodo, zemljo, peskom, lopato ali grabljami. Če požara ne moremo pogasiti sami, se najprej umaknemo na varno. O požaru čim prej obvestimo gasilce na številko 112 (na Hrvaškem tudi številko 193).

Gasilcem sporočimo: kdo kliče, kje in kaj gori, kdaj se je začel požar, kakšen je obseg požara, kakšna pomoč je potrebna, ali so ogroženi ljudje in živali. Če je le mogoče pričakamo gasilce in jih usmerimo k samemu kraju nesreče oziroma požara. Ampak to je že neka druga zgodba, ki jo bomo nekoč nekoliko podrobneje obdelali v nekem drugem prispevku.

Ob koncu prispevka o Hrvaškem gasilskem muzeju, ki ga lahko skupaj z nami obiščejo tudi naši štirinožni hov-hov prijatelji, dodajamo le še lokacijske in kontaktne podatke: Muzej hrvatskog vatrogastva, Ulica baruna Trenka 44 (70 metrov oddaljenosti od mestne tržnice), Varaždin, Hrvaška, tel: ++ 385 (0)1 3689 164.

Delovni čas muzeja je načeloma (preverite, prosim!): vsako sredo od 9. do 15. ure, sicer pa je obisk Hrvaškega gasilskega muzeja možen tudi ob drugih dnevih, ob predhodni najavi vsaj en dan prej.

Ps. Za pomoč pri pripravi teksta in za fotografije se uredništvo www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu, iskreno zahvaljuje Hrvaškemu gasilskemu muzeju oz. »Muzeju hrvatskog vatrogastva, ki se lahko pohvali tudi z zelo izčrpno spletno stranjo: https://mhv.hr/

Sorodni članki

Božićno selo, božična vas v Dalmaciji

Zaselek Nart v Gornjem Dolcu, ki je le nekaj kilometrov zračne črte oddaljen od Omiša, je zaradi postavljene božične vasice (hrvaško, originalno »Božićno selo«) v le nekaj letih postal priljubljena dalmatinska destinacija v decembrskem, adventnem, božičnem času. Božićno selo je vizionarsko in zagnano postavila družina Lućić, prvič leta 2018. Božićno selo, božična vasica, je do danes prerasla v – dobesedno - pravljično mesto, kjer milijoni pisanih lučk (ob vsem drugem bogatem programu in odlični zasnovi) ustvarjajo idilično božično oazo v zaledju Dalmacije. Obiskovalci so praviloma očarani! Poglejmo nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Družina Jakšić – umetnost kamna

Družina Jakšić je umetniška družina z večstoletno tradicijo obdelave kamna. Njihova 119-letna tradicija izvira iz dalmatinskega otoka Brača, otoka, za katerega je kamen neločljiv del identitete. Na tem otoku, v kraju Donji Humac, je nastala prva kamnoseška delavnica v lasti družine Jakšić, poimenovana po "mojstru" Lovri - predniku sedanjih lastnikov. Iz tega časa, natančneje leta 1903, sega prvi pisni dokument, ki povezuje družino Jakšić z obrtjo in umetnostjo kamna.

Nadaljujte z branjem

Advent na Lošinju

Najlepša božična zgodba bo tudi letos zaznamovala otok vitalnosti, saj vse otočane in goste čakajo številni dogodki, polni presenečenj. Advent na Lošinju bo leta 2022 minil v dobrodelnosti, s sporočilom »Mir, dobro in ljubezen«, se bo v humanitarnih akcijah priskočilo na pomoč najšibkejšim.

Nadaljujte z branjem