Compare Listings

Froggyland šokira

Žabe v Splitu

Žabe v Splitu so turistična atrakcija. Brez heca! Tudi sam sloviti Tripadvisor je razstavo nagačenih žab z imenom Froggyland uvrstil kar v prvo deseterico največjih splitskih turističnih zanimivosti. Kako je mogoče, da se je tako bizarna, nenavadna, »žabarska«, razstava znašla tako visoko na seznamu Tripadvisor-ja? Poglejmo nekoliko podrobneje.

Žabe v Splitu

Žabe v Splitu so hit. In to predvsem med tujimi turisti. Žabjo razstavo Froggyland, ki je postavljena v nekdanjih prostorih kinematografa Tesla, Ul. kralja Tomislava 5 (v neposredni bližini Dioklecijanove palače v centru Splita), najbolj pogosto obiskujejo tujci, predvsem iz zahodne Evrope, razloži Ivan Medvešek, lastnik in promotor Froggylanda.

In dodaja: »Britanci predstavljajo večino naših obiskovalcev. Ena Angležinja je celo rekla, da je obisk Froggylanda v Splitu, takoj za rojstvom njenega otroka, najlepši trenutek v njenem življenju. Britanci obožujejo naše nagačene žabe«.

Ponovimo (ker je to nujno potrebno!); svetovno priljubljena spletna  platforma Tripadvisor, ki je že dolgo eden od glavnih, pomembnejših pokazateljev in ocenjevalcev turističnih destinacij, biserov in sladkorčkov, razstavo nagačenih žab, Froggyland, uvršča na odlično sedmo mesto med vsemi splitskimi turističnimi atrakcijami, v kategoriji »specialnih« splitskih muzejev pa je žabja razstava Froggyland na TripAdvisorju uvrščena celo na neverjetno prvo mesto (podatki so iz julija 2022)!?!

Froggyland je majhen, specializiran splitski muzej, v katerem je postavljenih 21 manjših skrinj s kar 507 nagačenimi žabami, ki pa prikazujejo življenje in navade ljudi. Tako najdemo nagačene žabe v zelo različnih pozah, med zelo različnimi opravili in umeščene so v zelo raznolike življenjske prostore.

Žabe tako med drugim igrajo tenis, so med poukom v šoli, pri zobozdravniku, so pridne v mizarski delavnici, se fotografirajo, šivajo, pazijo majhne otroke in negujejo starejše, kuhajo kosilo, so na pikniku, slikajo slike, se pravdajo na sodišču, izvajajo akrobatske figure, muzicirajo v velikem ansamblu, popivajo v gostilni, lovijo ribe, hodijo po žici, izvajajo like v cirkusu, plešejo, drvarijo, splavarijo po reki, prepevajo romantične serenade, igrajo biljard, kartajo, skačejo v vodo, se drsajo po toboganu, veslajo, vozijo samokolnice, se zabavajo v vinski kleti …

Predlagamo, da si nekoliko pobliže v večjem formatu pogledate fotografije (klik na fotografijo), da si boste lažje predstavljali. Kako pa to, da so se preparirane žabe ohranile že več kot 100 let? Vsakih pet let žabe iz splitskega muzeja napolnijo z injekcijami formaldehida in amonijaka, jih pa tudi prebarvajo s plastjo posebnega laka.

Neverjetno, kajne? Kako je sploh prišlo do teh »počlovečenih žab« v Splitu, kdo jih je nagačil? Tukaj si bomo pomagali s tekstom, ki je objavljen na spletni strani froggyland.net in kjer je zapisano približno takole: »Sredi devetnajstega stoletja, v viktorijanski dobi, je t.i. taksidermija oziroma umetnost prepariranja postala priznana umetniška disciplina.

V tem obdobju se je prebudilo zanimanje za naravoslovje in naravo nasploh, kar je spremljal razvoj prepariranja. Personifikacija živali je bila še posebej priljubljena sredi 19. stoletja in v začetku 20. stoletja v vseh vejah umetnosti, tudi v umetnosti prepariranja. velika navdušenca sta baje bila britanska kraljica Victorija in sloviti naravoslovec Charles Darwin.

Ferenc Mere, Madžar iz Sombora v Vojvodini, neprekosljivi taksidermist, je svojo žabarsko mojstrovino ustvarjal deset let, med letoma 1910 in 1920. Za seboj je pustil izjemno zbirko čez 1000 nagačenih žab, ki prikazujejo življenje naših prednikov. Merejeva zbirka nagačenih žab priča o njegovi veliki tehnični spretnosti, a tudi o njegovem umetniškem očesu, ki je skozi žabe z lahkoto oživel človeško življenje, tako s scenografijo, gibi, položaji in čustvi«.

In kako je prišlo do razstave Froggyland v Splitu? Sedanji lastnik žab, Ivan Medvešek, ki poudarja, da lahko predvsem v jesensko-zimskem obdobju Froggyland razstavlja tudi v kakšnem drugem mestu, tako obuja spomine: »Nekoč je imela moja družina mogoče celo največji zabaviščni park v nekdanji Jugoslaviji, imeli smo dva tovornjaka in kar 14 prikolic, ki smo jih prevažali po železnici. Moja mama Marija, vodja zabaviščnega parka, si je vedno prizadevala obiskovalcem pokazati nekaj nenavadnega.

V nekem časopisu je nekoč prebrala, da je v Zemunu v neki kleti pozabljena, zapuščena in zanemarjena zbirka nagačenih žab. Pred približno petdesetimi leti jih je odkupila, pa čeprav so bile žabe takrat že v precej slabem stanju, od več kot 1.000 smo jih rešili le 507. Mislim, da bi takrat lahko kupil dober avto za zbirko, vendar je moja mama denar vložila v zbirko žab. Zbirko odlikuje izjemno zahtevna tehnika prepariranja – skozi usta, zato žabe na telesu nimajo prav nobenih rezov. To je kot zlaganje ladje v steklenici«.

V Slovenskih novicah so zapisali, da je »bil mojster Ferenc Mere  velik oboževalec teh malih živali in je sam razvil posebno tehniko, s katero jim je lahko vdihnil življenje še dolgo po njihovi smrti. Mere se je pri svojih postavitvah spopadal s še eno težavo, žabe imajo glavo tako postavljeno, da je ves čas videti, kot da gledajo v zrak, če jih namestimo v pokončno človeško pozo. To pomeni, da je bil prisiljen iskati domiselne rešitve za določene prizore, kar mu je v glavnem tudi uspevalo«.

Ko je zbirko dvoživk podedoval Ivan Medvešek, se je z njo najprej odpravil v svet s samostojno potujočo razstavo. Mobilna enota se je pred mnogimi leti med drugim ustavila tudi v Ljubljani in Celju, veliko prahu pa je dvignila tudi v Zagrebu. Ko pa se je pred leti ponudila priložnost, da nagačene razstavne žabe najdejo svoj prostor v nekdanjem splitskem kinu Tesla, se je rodila stalna muzejska postavitev imenovana Froggyland.

Podobna žabja zbirka obstaja le še v švicarskem muzeju “Estavayer le Lac”, pa še tam je na ogled le 108 žab, zato lahko rečemo, da je zbirka in muzejska razstava Froggyland v Splitu edina takšne vrste v celotnem svetu. Tudi zato vstopnina ni ravno poceni, za vstop je treba odšteti dobrih 10 evrov.

Ivan Medvešek, ki je izredno kritičen tudi do krovne hrvaške turistične skupnosti in mesta Split, ki se do njega obnašata zelo »mačehovsko«, poudari: »Ker je poseben in nenavaden, mora imeti Froggyland višjo ceno kot drugi splitski muzeji, saj velja pravilo, da imajo unikati svojo ceno, zato naj vas ne preseneti, da je naša vstopnina vendarle nekoliko višja«.

Splitska žabja kolekcija Froggyland je zagotovo unikatna, tudi zato jo je hotel za visoke denarce odkupiti celo nek kitajski milijonar (vendar jo lastnik, že zaradi spomina na mamo in očeta, noče prodati).

Splitska žabja kolekcija Froggyland je tudi vrhunski primer taksidermije, ki ima visoko tehnično in pa morebiti tudi svojevrstno umetniško vrednost, ki vzbuja veliko zanimanje in magnetno privlači ljudi, zagotovo pa nikogar od obiskovalcev razstave ne pušča ravnodušnega. Pa lep žabji pozdrav oz. kvak kvak iz Splita. 🙂

Ps. Fotografije objavljamo s posebnim dovoljenjem lastnika Froggylanda, Ivana Medvešeka.

Sorodni članki

Božićno selo, božična vas v Dalmaciji

Zaselek Nart v Gornjem Dolcu, ki je le nekaj kilometrov zračne črte oddaljen od Omiša, je zaradi postavljene božične vasice (hrvaško, originalno »Božićno selo«) v le nekaj letih postal priljubljena dalmatinska destinacija v decembrskem, adventnem, božičnem času. Božićno selo je vizionarsko in zagnano postavila družina Lućić, prvič leta 2018. Božićno selo, božična vasica, je do danes prerasla v – dobesedno - pravljično mesto, kjer milijoni pisanih lučk (ob vsem drugem bogatem programu in odlični zasnovi) ustvarjajo idilično božično oazo v zaledju Dalmacije. Obiskovalci so praviloma očarani! Poglejmo nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Družina Jakšić – umetnost kamna

Družina Jakšić je umetniška družina z večstoletno tradicijo obdelave kamna. Njihova 119-letna tradicija izvira iz dalmatinskega otoka Brača, otoka, za katerega je kamen neločljiv del identitete. Na tem otoku, v kraju Donji Humac, je nastala prva kamnoseška delavnica v lasti družine Jakšić, poimenovana po "mojstru" Lovri - predniku sedanjih lastnikov. Iz tega časa, natančneje leta 1903, sega prvi pisni dokument, ki povezuje družino Jakšić z obrtjo in umetnostjo kamna.

Nadaljujte z branjem

Advent na Lošinju

Najlepša božična zgodba bo tudi letos zaznamovala otok vitalnosti, saj vse otočane in goste čakajo številni dogodki, polni presenečenj. Advent na Lošinju bo leta 2022 minil v dobrodelnosti, s sporočilom »Mir, dobro in ljubezen«, se bo v humanitarnih akcijah priskočilo na pomoč najšibkejšim.

Nadaljujte z branjem