Muzej pelješke tradicije

Muzej pelješke tradicije je postavljen v kraju Mokalu, v neposredni bližini Orebića na polotoku Pelješac. Muzej pelješke tradicije je zasnovala in postavila ambiciozna družina Mikulić, ki se ponaša že s prekrasnim butičnim hotelom, cenjeno restavracijo, aparthotelom z glamping kampom in seveda uspešno vinsko kletjo (z mnogimi vinogradi), ki je bila pravzaprav osnova za turistične zgodbe.

V sklopu »Boutique vinarije Mikulić« (butične vinske kleti Mikilić) v naselju Mokalo v neposredni bližini Orebića na polotoku Pelješac so aprila 2022 odprli t.i. »muzej pelješke tradicije« s poudarkom na zgodovini peljeških kmetov, tudi dninarjev, torej se ta najnovejša poslovna zgodba družine Mikulić v bistvu vrti predvsem o pelješkem vinarstvu (in delno tudi oljkarstvu).

Že v svojem butičnem hotelu »Heritage Hotel Adriatic« je družina Mikulić, dokazala, da je izredno ponosna na bogato zgodovino Pelješca in slavno pomorsko tradicijo Orebića. O življenju kapitanov, pravih morskih mačkov in lastnikov številnih trgovskih ladij priča več kot 200 zbranih muzejskih eksponatov, ki so na ogled v snežno belem hotelu Heritage Hotel Adriatic, ki stoji ob sami orebiški obali (priporočamo tudi klik na tekst z naslovom Pomorski muzej Orebić in podnaslovom Pelješka riviera – zibelka kapitanov in mornarjev).

Lahko bi torej rekli, da družina Mikulić v hotelu Heritage Hotel Adriatic torej prikazuje sijaj Orebića in Pelješca, muzej »Muzej pelješke tradicije« – v Orebiću bližnjem Mokalu – pa težko življenje peljeških kmetov, dninarjev (SSKJ razloži takole: dninar – najet kmetijski delavec, plačan na dan).

Družina Mikulić je del eksponatov podedovala, dobršen del razstavnih predmetov jim je bil podarjen, »kar nekaj« pa so jih – seveda – tudi kupili. Med številnimi predmeti, ki jih sedaj najdemo v Muzeju pelješke tradicije so: najstarejša črpalka, s katero so pretakali vino s celine na tovorne ladje; preša za grozdje iz šestnajstega stoletja, ki je bila v lasti slavne plemiške družine Sorkočević; najstarejši kotli za žganjekuho na Pelješcu, stara kuhinja in še cela vrsta zanimivega orodja, za katera novejše generacije verjetno niti ne vedo, čemu je služilo.

Muzej pelješke tradicije v Mokalu-ju se razprostira na približno 300 kvadratnih metrih, na ogled pa je več kot dvesto etnografskih eksponatov. »Naš cilj je prikazati proces pridelave vina, oljčnega olja in še nekaterih drugih kmetijskih izdelkov, ko je bil proces dela še dokaj primitiven, za kmeta pa vsekakor zelo, zelo težak.

Skozi zbrane eksponate v naši novi turistični zgodbi, torej v Muzeju pelješke tradicije, je prikazana zgodovina in način življenja pelješkega kmeta skozi stoletja. Ne smemo namreč pozabiti, da so bili v starih časih, torej še pred slavnim obdobjem t.i. kapitanov iz Orebića, prebivalci Pelješca v zelo veliki večini le kmetje, ki so neumorno obdelovali svojo zemljo, tukaj seveda mislimo tudi na številne vinograde«, nam razloži Sabina Mikulić.

Naši gostje so večinoma tujci, ki o naši, hrvaški zgodovini ne vedo veliko, skupaj z domačini pa se lahko, tudi v našem Muzeju pelješke tradicije, veliko naučijo. Seveda je muzej konceptualno postavljen tako, da je zanimiv tudi za tiste, ki ne pijejo ali sploh uživajo vina, tako lahko tudi sami razširimo krog obiskovalcev, gostov in partnerjev. Muzejski prostor je sedaj lepo urejen in z njim smo zelo zadovoljni, je še en biser v vrsti naših turističnih projektov.

Vse, kar smo do sedaj počeli, smo počeli z ljubeznijo in spoštovanjem do zgodovine Pelješca. Tudi ta muzej, Muzej pelješke tradicije, je del naše širše vizije in je rezultat našega dosedanjega, dolgoletnega dela. Gre za spoštovanje naše hrvaške in dalmatinske zgodovine, ki jo bomo lahko sedaj še lažje predstavili našim gostom in obiskovalcem. Poudariti pa moram tudi, da so vsi naši objekti povezani z zgodovino in tradicijo. Veseli smo tega pristopa, veseli pa smo tudi naših otrok, ki so se po študiju vrnili nazaj v domači Orebić,« še dodatno poudari Sabina Mikulić.

»Muzej pelješke tradicije« je sicer pametno umeščen v že obstoječe prostore, objekte družine Mikulić, muzej sedaj pretkano sobiva z ugledno vinsko kletjo Mikulić.

Na spletni strani www.adriatic-mikulic.hr lahko sicer preberemo nekako takole: Vino in olivno olje sta zaznamovala življenje Pelješčanov in pustila globok pečat v tradiciji polotoka.

Žuljave roke peljeških kmetov že stoletja pridno obdelujejo kamnito zemljo, na najbolj nedostopnih terenih pa so vendarle nastali najbolj rodovitni vinogradi z zares cenjenimi vini. Ena izmed izjemnih hrvaških vinogradniških leg leži ob vhodu v Orebić in je imenovana Postup.

In tam, ob vznožju Postupa v Mokalu, svoja odlična vina čara tudi družina Mikulić, tam je postavljena tudi vinska klet Mikulić. Turistični del vinske kleti Mikulić je zgrajen v slogu dalmatinskih gostiln (konob), kjer so se vedno hranili največji dalmatinski vinski zakladi. Tukaj boste lahko brezskrbno uživali v kozarčku najodličnejšega »posipa«, ki so ga podpisale, soustvarjale številne generacije družine Mikulić, nosi pa ime »Don Josip«. Poleg degustacije je v kleti Mikulić možen tudi nakup različnih vin in izbranega olivnega olja.

“Moj sin Antonio je naše slavno vino, našega najbolj prepoznavnega »posipa«, poimenoval Don Josip iz spoštovanja do svojega dedka Josipa, od katerega je podedoval neizmerno ljubezen do vinogradništva, vinarstva in oljkarstva. Že številne generacije Mikulićev, tako kot mnoge druge družine na Pelješcu, z ljubeznijo gojimo vinsko trto, delamo vino in se trudimo pri ustvarjanju prepoznavne vinske zgodbe.

Ogled Muzeja pelješke tradicije se simbolično začne pred sliko dedka Josipa in vnuka Antonia ter se nadaljuje s poudarkom na vinu, ki so ga v antiki prevažali s Pelješca v amforah, še do sredine prejšnjega stoletja pa so ga na mulah tovorili v mehih. Tudi to smo prikazali v našem Muzeju pelješke tradicije, na koncu pa se vtisi najlepše strnejo ob kozarcu vina«, za časopis Slobodno Dalmacijo ponosno razlaga Igor Mikulić, ki je svoje sanje uresničil prav z odprtjem Muzeja pelješke tradicije.

V sklopu podjetja Adriatic Mikulić v samem centru Orebića deluje že omenjeni Heritage Hotel Adriatic (in tik ob njem restavracija Stari kapetan, ki je urejena kot ladijski salon,  z njega pa sega prekrasen pogled na modro Jadransko morje).

V restavraciji Stari kapetan je bazični fokus na jadranskih ribah, morskih sadežih, pršutu, siru … Sestavine so v zelo veliki meri lokalne, piko na i dodaja domače olivno olje, hrano pa odlično povežejo najboljša pelješka vina: postup, pošip in dingač.

Heritage Hotel Adriatic se nahaja v stavbi, ki ima več kot štiristoletno zgodovino. V stavbi sedanjega hotela je bila nekoč krajevna cerkev, z izgradnjo nove cerkve konec devetnajstega stoletja pa je postala šola. Nato je stavba služila tudi kot poslovni in stanovanjski prostor, konec dvajsetega stoletja pa je bila že popolnoma zapuščena in opustošena.

Na začetku novega tisočletja je družina Mikulić to stavbo kupila in ji povrnila stari sijaj, tako da jo je preuredila v majhen, očarljiv butični hotel s šestimi sobami. Sobe v hotelu nosijo imena jadrnic v lasti peljeških ladjarjev; Stipan, Paulina, Isac, Jakob, Mimbelli in Peleg, smo izvedeli na spletni strani www.hedonism-tourism.org.

Heritage Hotel Adriatic je bil sicer odprt leta 2012, v družini Mikulić pa so izredno ponosni tudi na prvi glamping kamp v južni Dalmaciji, apartmajsko naselje in vinsko klet, ki pa so umeščeni na področje Mokalu – mnogi projekt poznajo kot »Adriatic Wine Resort« (do centra Orebića je slabih pet kilometrov). Poslovno zgodbo, vsaj zaenkrat, zaokrožajo podedovani vinogradi in oljčni nasadi.

»Skozi našo zgodbo skušamo združiti ambientalno zgodovino in dediščino, lokalno enogastronomijo, aktivne počitnice in nove, doslej neznane vsebine na tem področju, kot je glamping, v eno harmonično zgodbo, da lahko turisti tukaj preživijo krasnih deset ali več dni, da bodo zadovoljni s svojim dopustniškim doživetjem in da se bodo z veseljem spet vrnili v Orebić, na Pelješac,« zaključi vseprisotna, polna življenjske energije, Sabina Mikulić.

Ps. Za fotografije se zahvaljujemo družini Mikulić.