Compare Listings

Trdnjava Gripe, Split: HPM vabi

Hrvaški pomorski muzej Split

Hrvaški pomorski muzej Split (hrvaško: Hrvatski pomorski muzej Split) je specializirana znanstvena ustanova, ki raziskuje, zbira, ohranja, varuje in obnavlja ter predstavlja pomorsko dediščino. Aktualna muzejska zbirka je koncipirana skozi dve razstavni celoti (trgovsko in vojno pomorstvo), dopolnjuje pa jo zunanja zbirka.

Hrvaški pomorski muzej Split

Hrvaški pomorski muzej Split je bil ustanovljen leta 1997 in nadaljuje tradicijo pomorske muzeologije v Splitu, ki sega v leto 1925, ko je bil ustanovljen Pomorski muzej Jadranske straže. Bogata pomorska muzeologija se je kasneje razvila skozi Pomorski muzej JAZU v Splitu in Pomorski muzej v Splitu. Poleg omenjenih muzejev, ki so delovali kot samostojne ustanove, je bilo ustvarjenih tudi več zbirk pomorske dediščine, med katerimi lahko naštejemo npr. zbirko podvodne arheologije in pa ladjedelniški muzej, ki je deloval v splitski ladjedelnici.

Nekoliko bolj podrobno so pot ustanovitve Hrvaškega pomorskega muzeja v Splita opisali na zanimivem slovenskem portalu e-morje.com: »Muzejska dejavnost, vezana na pomorsko dediščino, se začne v Splitu leta 1926, ko je organizacija Jadranska straža ustanovila Pomorski muzej, ki je temeljil na gradivu z razstave Jadranske izložbe. Ta je bila postavljena leta 1925. Lastno stavbo je pomorski muzej dobil leta 1933, v njej pa je začel delovati šele leta 1941.

Delovanje muzeja v času italijanske uprave (1941−1943) ostaja precej nepoznano. Znano pa je, da je bila v tistem času muzejska zgradba uporabljena za različne razstave in dogodke, povezane z njim. Po drugi svetovni vojni je država v mestnem predelu Zvončac odvzela muzeju stavbo, sam muzej pa preselila v palačo Milesi, kjer je deloval pod okriljem JAZU vse do sredine 80-ih, ko se je stalna postavitev zaprla za obiskovalce.

Vzporedno s tem dejanjem je vojna mornarica Jugoslavije začela ustanavljati svoj splitski pomorski muzej, ki je v začetku leta 1960 začel z delom na obzidju Priuli, da bi leta 1982, po preureditvi trdnjave Gripe, odprl vrata svojim obiskovalcem. Hrvaška vojna mornarica je nato leta 1991 prevzela Vojno pomorski muzej vojne mornarice in nadaljevala z delom vse do leta 1994. Leta 1995 je mesto Split sklenilo sporazum o prevzemu trdnjave Gripe in se zavezalo obdržati dejavnost pomorskega muzeja. S tem je ta utrdbeni objekt iz 17. stoletja, skupaj z vojašnico iz 19. stoletja, prvič v vsej svoji zgodovini dobil civilnega lastnika«.

Kakor smo že uvodoma povedali Hrvaški pomorski muzej Split raziskuje, zbira, ohranja in predstavlja materialno in nematerialno pomorsko dediščino hrvaške obale Jadrana, od prazgodovine do danes. Nahaja se v izjemno dragoceni arhitekturni celini – trdnjavi Gripe, ki je kulturni spomenik, edinstvena v celoti ohranjena utrdba v Splitu, zgrajena v 17. stoletju.

Večje število večjih muzejskih eksponatov se nahaja na dvorišču trdnjave Gripe. V zunanji razstavi prevladuje premec parnika “Bakar”, enega od sedmih plovil iz muzejske zbirke. Tu je tudi gajeta “Perina” izdelana leta 1857, eno najstarejših plovil na vzhodni obali Jadrana nasploh, ki je kot izvirni zapis stoletnih izkušenj in tradicije priplula neposredno iz morja na razstavo Hrvaškega pomorskega muzeja. Dodajamo, da muzej na dislocirani enoti v Kaštelu Sućurcu hrani tudi dva zgodovinska predmeta; govorimo o desantnem jurišnem čolnu DBJ-103, ki predstavlja prvo vojno plovilo, ki je dvignilo hrvaško zastavo v domovinski vojni. Na isti lokaciji se nahaja tudi kabina slavnega plavajočega žerjava »Veli Jože«.

V delu stalne postavitve razstave, namenjene trgovskemu pomorstvu, lahko spremljamo razvoj ladij – jadrnic, čolnov na vesla, parnikov, motornih čolnov – od antičnih časov pa vse do moderne dobe.

Razstavo/e odpira keramična starinska posoda “dolium/pitos” impresivnih dimenzij, ki je bila prvotno uporabljena za shranjevanje živil, je pa le eden od eksponatov iz muzejske zbirke podvodnih najdb. Starodavna sidra in amfore so večinoma z mest potopljenih ladij potegnili, prinesli potapljači. V tem delu je razstava obogatena z interaktivnim kioskom, ki obiskovalcem še atraktivneje predstavlja podvodno dediščino Splitsko-dalmatinske županije. Interaktivna naprava vsebuje številne igre in uganke. Tisti, ki želijo, lahko pošljejo tudi razglednico s sliko podmorja.

Razvoj ladij in pomorske navigacije predstavljajo različni predmeti, med katerimi izstopajo  makete in slike dubrovniških jadrnic ter drugih ladij s širšega dalmatinskega prostora (npr. Boke Kotorske). Posebej impresivne so trgovske korčulanske jadrnice iz  devetnajstega stoletja. O plovbi hrvaških mornarjev po daljnih morjih priča ladijski dnevnik z odprave avstro-ogrske jadrnice “Novara” med letoma 1857-1859 in portreti kapitanov iz devetnajstega stoletja.

Navigacijsko opremo predstavljajo izjemni primerki različnih predmetov, med katerimi izstopajo predvsem kompasi in sekstanti. Vsakdanje življenje z morjem ponazarja zgodba o tradiciji (raznolikega) ribištva na Jadranu: nabiranje koral, nabiranje spužv, tovarne ribjih konzerv, ribolovni napori, pa tudi malice ribičev.

Muzejska razstava se v delu, ki spremlja trgovski ladijski promet, zaključi v dvorani, ki je namenjena parnikom. Modeli parnikov in uporabnih predmetov spominjajo na obdobje prvih turističnih potovanj s parnikom, še pred samim prihodom dizelskih motorjev. V isti dvorani je izjemno dragocena Zbirka pomorskih strojev, v kateri zagotovo posebno mesto pripadajo prvim hrvaškim ladijskim motorjem, izdelanim v splitski delavnici “Rossi” v začetku dvajsetega stoletja.

Konflikti na Jadranu od antike do konca dvajsetega stoletja so predstavljeni v delu razstave, posvečenem vojaški mornarici, »vojnemu pomorstvu«. Ilirske »liburne«, rimske bireme, omiška gusarska ladja, hvarska galija “Sv. Jerolim” iz bitke pri Lepantu leta 1571 so le nekatere atraktivne makete, ki izpuhtevajo vonj soli, pomešan s smodnikom.

Pomembna bitka pri Visu iz leta 1866 je predstavljena tudi z izvirnimi predmeti iz te bitke  (Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju. Do bitke je prišlo 20. julija 1866, ko je italijansko ladjevje poskušalo zasesti otok Vis, ki je v tistem času spadal pod Avstrijsko cesarstvo. Zmagali so Avstrijci.). Avstro-ogrsko obdobje do prve svetovne vojne je prikazano v številnih dragocenih eksponatih in umetninah. Izstopajo na primer pomorska tematika slikarja Aleksandra Kircherja.

Veliko dragocenih in redkih predmetov prikazuje prvo in drugo svetovno vojno na Jadranu, posebno mesto pa pripadajo predmetom pomorskega boja iz hrvaške osamosvojitvene vojne v okviru domovinske vojne od 1990 do 1995.

Torpedo, takrat najsodobnejše orožje, izdelano po zamisli hrvaškega izumitelja Ivana Lupisa, ki ga je leta 1866 dokončno realiziral Robert Whithead v tovarni torpedov na Reki, kjer so ga izdelovali še naslednjih sto let, zaključuje popotovanje po stalni razstavi Hrvaškega pomorskega muzeja. V Hrvaškem pomorskem muzeju Split so posebno ponosni na dejstvo, da je pri njih razstavljen eden od treh najstarejših primerkov torpedov na svetu (1866-1868) in da je zbirka torpedov, ki je kot sklenjena celota razstavljena v posebni dvorani, v muzeologiji nasploh izredno cenjena.

Ljubomir Radić, direktor Hrvaškega pomorskega muzeja Split dodaja: »Celotno krilo muzeja, to je pet razstavnih dvoran, ter pomemben del zunanje razstave predstavljajo vojaško mornarico. Iz tega segmenta so morda nekateri najbolj dragoceni artefakti našega muzeja. Ko v muzeološkem smislu govorimo o privlačnosti tovrstnih tem, se razlikujejo glede na afinitete obiskovalcev. Zagotovo je »vojno pomorstvo« zanimivo za širši krog in številni ljubitelji si posamezno orožje ogledujejo tudi po deset minut, po drugi strani pa se moramo zavedati, da je orožje, tudi če je v muzeju, delu občinstva zelo odbojno«.

Hrvaški pomorski muzej Split je kraj za učenje in zabavo za vso družino. »Muzej  pripravlja številne delavnice, igralnice, predavanja in vodenja. Naš cilj je vključevanje čim več mladih v muzejske programe in afirmacija muzejske dejavnosti. Otrokom želimo dati dodatno dimenzijo učenja ter razviti senzibilnost in zanimanje za hrvaško pomorsko dediščino«, razložijo v muzeju.

Hrvaški pomorski muzej Split skozi vse leto ponuja naslednje muzejsko-izobraževalne in ustvarjalne delavnice: »Zgodbe iz muzeja«, »Odkrij skrivnosti muzeja”, “Sv. Nikolaj”, “RibOlovka”, “Morje, amfore, ladje,”, “Mornarska skrinja”, “Svetniki zaščitniki mornarjev, ribičev in ladjedelcev”, “Mornarska oblačila in odlikovanja”, “Trajekt na otoke «, »Trdnjava: posadke in obleganja«, »Mala šola ladjedelništva«, »Jadranje v preteklost – mala šola dediščine Kaštelanskega zaliva« ter predavanja in projekcije z naslovi: “Ladje, morje, bitke”, “Hrvaški mornarji v avstro-ogrski mornarici”, “Zgodovinska ladja Istranka” in “Hrvaška mornarica”.

Za konec povejmo, da načrti muzeja gredo v smeri priprave modernih multimedijskih vsebin in ureditve nove stalne zbirke, razmišljajo pa tudi, da bi nekoč Hrvaški pomorski muzej Split premaknili bližje k morju. Do takrat pa se le sprehodite do splitske trdnjave Gripe in si oglejte zanimive muzealske postavitve. 🙂

Ps. Uredništvo www.pag.si, portala za hrvaški turizem, se za veliko pomoč pri pripravi teksta in za fotografije zahvaljuje Hrvaškemu pomorskemu muzeju v Splitu.

Sorodni članki

Špancirfest, varaždinska ljubezen

Špancirfest je ena najstarejših hrvaških kulturno-turističnih prireditev, zagotovo pa je največja, ne le po številu zanimivih programov in privlačnih vsebin, ki jih ponuja, ampak tudi po številu obiskovalcev, ki v Varaždin prispejo prav zaradi desetdnevnega pouličnega festivala. Španciferfest se bo leta 2024 odvil med 23. avgustom in 1. septembrom.

Nadaljujte z branjem

Loger Nerezinac, ladja muzej

Ladja »loger Nerezinac« je zelo pomemben del kulturne dediščine znanega kvarnerskega otoka Lošinja in hrvaške morske dediščine nasploh. Loger Nerezinac je dragocen primer tradicionalnega ladjedelništva, od leta 2010 pa je ladja tudi na seznamu zaščitenih kulturnih dobrin Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške. Loger Nerezinac, čudovito ladjo muzej, si lahko večinoma zasidrano ogledamo v kraju Mali Lošinj. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Halubajski zvončarji so strašne maske

V Halubju živijo Halubajski zvončarji, divji varuhi stoletne tradicije. Halubajski zvončarji se vsako leto na istem kraju in ob istem - pustnem - času odpravijo na tradicionalne pohode po vaseh Halubja in nasploh Kastavštine po že dolgo utečenih poteh, odganjajo zimo, kličejo in hrepenijo po pomladi. Za kraj so ti strašni liki tako pomembni, da so jim postavili svojevrsten muzej, Hišo halubajskega zvončarja, ki bo – skorajda zagotovo – postala zelo zanimiva turistična atrakcija. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem