Compare Listings

Zlahka se zaljubiš v Brione

Mali Brion: Dan, ko sem srečala Jelenka

Hodim po otoku Mali Brion in si ogledujem stare avstrijske vojaške spalnice. Poslušam, čemu so služile in kako jih bodo končno prenovili in bodo postale turistični hostel. Dobro za Brione in nacionalni park.

Mali Brion: Dan, ko sem srečala Jelenka

Kar naenkrat pa za seboj nekaj zaslišim. Mislim si – le kaj bi to lahko bilo, ko so moji vodiči pred menoj, na istrskem otoku Mali Brion (hrvaško Mali Brijun) pa ni niti ene druge žive duše. Obrnem se, tam pa Jelenko z glavo in brado. Čudovito bitje, ki me je prišlo pozdravit. Takoj sem ga poimenovala – Jelenko. Spomnila sem se starodavne otroške serije. Začudeno vprašam Marna in Petro, če vidita, kaj se dogaja. Onadva pa ledeno hladno odgovorita: »To je za nas na Brionih popolnoma normalno«.

Vendar to ni bilo normalno zame, meni je bila to izjemna izkušnja, ki mi je ostala vtisnjena globoko v spomin. Ne pomnim, kdaj se mi je divjad brez strahu približala in se želela slikati z menoj. Pretiravam. Vem, da si je želela hrane, ker so jo očitno redno hranili čuvaji na otoku. Na žalost je bilo to zame popolnoma nepričakovano, zato nisem nobene hrane vzela s seboj. Sem pa gospoda Jelenka uporabila za fotografiranje. Tudi njega to ni motilo. Poleg tega mi je tako lepo poziral, da mi je bilo žal zapustiti njegovo družbo.

Od tistega trenutka naprej sem se znova želela vrniti na Mali Brion. Sama sem imela to srečo, da sem ga obiskala, še preden je junija 2022 odprl vrata organiziranim skupinam. Zato se  sedaj na otok Mali Brion lahko odpravite z novim modernim hibridnim, skoraj neslišnim katamaranom. Lahkotna plovba traja približno 20 minut iz Fažane in že ste v zalivu sv. Nikolaja na otočku Mali Brion.

In verjemite, ne boste prav nič razočarani. Kajti Mali Brion je povsem druga zgodba od njegovega velikega brata, Velikega Briona. Medtem ko je »Veliki Brijun« (hrvaško) otok s čudovito kultivirano pokrajino in zgodovinsko arhitekturo ter številnimi zgodovinskimi in drugimi znamenitostmi, a tudi veliko obiskovalci, je Mali Brion miren otok, kjer kraljuje narava. Ta otok je ohranjen v vsem svojem bistvu, z zanimivimi sledmi človekove dejavnosti, ki bodo sprožile veliko dozo vaše radovednosti.

Čeprav se je, kot mi razlagajo, tukaj vedno živelo. Mali Brion, otok s približno osmimi kilometri obale, je bil verjetno naseljen že v prazgodovini. O tem bi pričala gradišča, če bi še obstajala, kot je primer na Velikem Brionu. Tukaj so se gradile tudi rimske vile. Njihovih ostankov pa tukaj ni več, najdemo pa jih npr. v zalivu Verige.

Le ena stara kamnita ruševina je še vidna v zalivu sv. Nikolaja, ki je zaradi svoje podkvaste oblike skozi zgodovino služil kot zaščita številnim pomorščakom in ribičem. Vodička Branka nam razloži, da so to ostanki kamnoseške delavnice iz srednjega veka. Tam so klesali kamen in ga izvažali v Benetke, Videm in Raveno. Pred prihodom Avstrijcev so bili Brioni kraj, kjer so lomili, očitno pa tudi obdelovali, kamen.

Kdor si je ogledal razstavo o avstrijskem industrialcu Paulu Kupelwieserju na Velikem Brionu in bral, kako je kupil Brione, ve, da je bilo brionsko otočje (13 otokov in otočkov!) polno kamnolomov in precej zanemarjeno. Kupelwieser je pod strogo taktirko očistil Brione in v le nekaj letih iz njih naredil mali čudež. Zapisal je celo, da so se čudili, zakaj na otoku, ki ga je opustošila malarija, gradi ceste in za to zapravlja toliko bogastva.

Vendar je bil človek z vizijo. To lahko po dobrih sto letih še kako dobro razumemo. Na otočku Mali Brion ni interveniral, ker je bila tam nastanjena vojska. Je pa zato Kupelwieser prav v neposredni bližini vojnega (u)stroja na Malem Brionu uspešno razvijal svojo ekskluzivno turistično dejavnost na sosednjem, večjem otoku.

S prihodom avstro-ogrske vojske so vsi ostali ostanki daljne preteklosti izginili med gradnjo  mogočne trdnjave Minor, katere gradnja se je začela leta 1895 in je trajala dolgih pet let. Gre za pravi čudež vojaške arhitekture na površini 15.750 kvadratnih metrov, ki jo je varovalo 20 velikih topov z dolgim dosegom. Največji topovi bi lahko streljali na ladje kar 30 kilometrov stran od Brionov.

Noben od topov pa ni bil nikoli uporabljen v vojnem času, enako velja za utrdbe puljskega fortifikacijskega sistema, ki slovi kot največji v Evropi. Gradnja ogromne trdnjave Minor je Avstrijce stala 3 milijone takratnih kron. Avstrijci so velikodušno zapravljali za vojaško infrastrukturo na jugu Istre, pa čeprav so – po drugi stani – znali tudi dobro varčevati.

Na utrdbi Minor je delalo veliko delavcev in vojakov. Resda so gradnjo nekoliko pocenili zaradi dejstva, da so utrdbo večinoma zgradili v starem kamnolomu, zato so uporabili del »žive skale«. Trdnjava Minor je bila zgrajena kar v petih nadstropjih in je bila odlično opremljena s topovi različnih kalibrov in številnimi mitraljezi, nam pove vodnik. Topništvo je bilo sestavljeno iz obrambnega orožja velikega in kratkega dosega. Leta 1910 so v neposredni bližini utrdbe, na sami obali, zgradili še torpedno baterijo – postajo za izstrelitev torpedov.

Ko je delovala trdnjava Minor, je bilo na otoku Mali Brion okrog 530 vojakov in 12 častnikov. Nekaj ​​jih je prespalo v trdnjavi, nekaj pa v spalnicah v zalivu sv. Nikolaja. Zgrajeni sta bili tudi dve veliki cisterni s prostornino 430 kubičnih metrov vode. Avstrijci so imeli zaloge hrane in vode za cele tri mesece. Glavna naloga trdnjave Minor je bila obvladovanje severnega pristopa do Pulja skozi Fažanski kanal.

»Trdnjava Minor je zanimiva tudi zato, ker je edina dejansko sama proizvajala elektriko. Imela je kotlovnico za proizvodnjo enosmernega toka z generatorji. Imela je tudi električna dvigala, tri velike reflektorje, ki so varovali vhod s severne strani v Fažanski zaliv«, še pripoveduje turistična vodička Branka.

Še preden pa so se pošteno lotili izgradnje monumentalne trdnjave Minor, so Avstrijci na otoku sredi ničesar zgradili tovarno Siemens. In to z zelo dobrim razlogom. »Tovarna je bila zgrajena že leta 1886, da bi poenostavili proizvodnjo vse nujno potrebne vojaške opreme za utrdbo. Tam so tako izdelovali električna dvigala, strelivo in vse, kar je bilo potrebno«, nam razlaga Branka. Ko se med našo hojo trdnjava Minor nenadoma pojavi v širši sliki, se takoj zavemo, da ne bo prav nikogar pustila ravnodušnega.

»Utrdba Minor na Malem Brionu ima cel labirint prostorov«, nam še naprej razlaga Branka, ko vstopimo v to ogromno vojaško pošast s pogledom na vodnjansko obalo in odprto morje na drugi strani. Sprašujemo se, zakaj te velike investicije v utrdbo, ki pravzaprav nikoli ni služila svojemu posebnemu namenu, za katerega je bila zgrajena.

»Trdnjava Minor je bila že 15 let po svoji izgradnji zastarela. Vojaška industrija je hitro napredovala, zlasti med prvo svetovno vojno in po njej. Le kdo bi takrat vedel, v katero smer se bo razvijala vojaška industrija«, na naše misli odgovarja Marno Milotić, vodja Nacionalnega parka Brioni, medtem ko z vrha trdnjave Minor gledamo zarjavele topove in prazen oder gledališča Ulysses (ki ga je pred dobrimi dvajsetimi leti prav tukaj ustanovil slavni Rade Šerbedžija).

Po poteh skozi gozd hrasta črnike se vračamo do vojaških spalnic in restavracije, ki so nestrpno čakale na turistično odprtje. Čaka jih še zahtevna ureditev hortikulture. Predvsem okrog sedmih manjših objektov, ki so bili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja po odhodu jugoslovanske vojske zapuščeni in posledično precej zanemarjeni, ker niso imeli več nobene funkcije. Štiri stavbe so postale nove spalnice. Na voljo je tudi info točka, restavracija in nujni pomožni objekti. Vse je bilo obnovljeno po zaslugi projekta Nova oblačila Brionov (originalno: »Novo ruho Brijuna«).

Tukaj se boste lahko zlahka odpočili, pojedli, popili kavo … Toda mene še zanima, kako je videti nekdanja Siemensova tovarna, zato se skozi gosto grmovje prebijemo do  industrijskih ruševin. Nekoč tovarna, ki je proizvajala kdo ve kaj, zdaj pa je to le propadajoča stavba. V prihodnosti bo morda tukaj nekakšen kongresni center. Logično je bilo imeti na otoku lastno tovarno streliva, ter tako tudi ohraniti vojaške skrivnosti. Avstrijci so vedeli, kaj delajo. Pa čeprav niso predvideli, da se ta ogromna vojaška infrastruktura nikoli ne bo mogla braniti pred morebitnimi sovražnimi napadi.

Tik ob propadajoči tovarni je pomol, ki ga počasi že najedata čas in morje. To bo nov izziv za zavod Narodni park Brioni. Zapustimo zaliv Sv. Nikolaja in se odpravimo na drugo stran otoka, do najlepše plaže na Malem Brionu. Polje »bijelog bušina« (rastlina brškin) nas spremlja vso pot, ponovno pridemo do gostega hrastovega gozda, s katerim je otok večinoma poraščen. Slišimo kričanje pavov, Brioni so znani po tem. V petih minutah smo na prodnati plaži s pogledom na Barbarigo.

Tukaj nekoliko počijemo, si vzamemo nekaj minut počitka. Kopalk žal nisem vzela s seboj,  tako da me kopanje čaka ob kakšni drugi priložnosti. Tokrat nismo imeli časa niti za poučno pot ˝Brijunske kamnite zgodbe˝ (slovensko: Brionske kamnite zgodbe), ki se razteza v dolžini dveh kilometrov in pol, pešpot se začne pri glavnem pristanišču ter se vije proti severnemu delu otoka, proti rtu Glavina.

Učna pot poteka mimo opuščenih kamnolomov in akumulacij odpadnega kamenja, vse do kamnoloma na rtu Glavina in nedokončane avstro-ogrske topniške baterije Femina, s številnimi podzemnimi prostori za sprejem in namestitev vojaškega osebja ter streliva.

Učna pot – seveda – poveličuje kamen, po katerem so bili Brioni pravzaprav znani še pred prihodom Kupelwieserja. Na učni poti je 15 poučnih panojev, kjer lahko obiskovalci spoznavajo različne vidike in lastnosti kamna, od geoloških, tehničnih, gradbenih, zgodovinskih, utrdbenih, etnografskih, do kamna in kamnolomov kot navdiha za umetniško ustvarjanje.

Kamnolom na rtu Glavina je še dokaj ohranjen. Tukaj so na ogled številni nosilni elementi iz celotnega delovnega procesa kamnoseštva: ostanki nosilnih objektov, rovi, tirnice in vozički za transport kamna. Ta kamnolom je pravi muzej na prostem. In zato komaj čakam naslednjo priložnost, da pridem na Mali Brion. Mogoče takrat ponovno srečam Jelenka.

In zdaj vrnitev. Hibridni modro-beli katamaran nas popelje nazaj v Fažano. Lep dan je in prav uživamo, ko pogledujemo na Brione z morske strani. Brioni so raj na zemlji, njihova lepota in energija vas bosta očarali za vedno. Kot sem slišala, se v Brione prav hitro zaljubiš. Postaneš odvisen od teh čudovitih otokov. Kar sploh ni čudno. Zato komaj čakam, da se spet vrnem na Brione. Ker vsakič tam vidim in doživim nekaj povsem novega. To je njihov največji čar.

Ps. Za tekst in fotografije se na www.pag.si, slovenskem portalu o hrvaškem turizmu, zahvaljujemo hrvaški novinarki Barbari Ban. Na njeni odlični spletni strani Hello Istria (https://www.helloistria.com/) lahko pogledate številne poglobljene članke o prekrasni Istri.


Sorodni članki

Prevara, prevare v turizmu

Ne glede na to kam potujemo, smo turisti vedno idealna tarča najrazličnejših prevarantov. Ni kraja na svetu, kjer nepridipravi ne bi prežali na nič hudega sluteče turiste (popotnike). Tudi Hrvaška – žal - pri tem ni nikakršna izjema, mnogi turisti zaradi »izjemne iznajdljivosti« goljufov – praviloma - neredko ostanemo brez manjše ali večje vsote denarja, naš dopust pa lahko zaradi nepoštenih ljudi kaj hitro postane »zelo grenkoben«. Preverite, na kakšne prevare lahko najbolj pogostoma naletimo na Hrvaškem in kako se jim izogniti.

Nadaljujte z branjem

Highlander Velebit

Highlander je daljinska pohodniška preizkušnja na kateri udeleženci v petih dneh večinoma premagajo 100 kilometrov po neobljudenih poteh, spijo na organiziranih lokacijah na prostem ter vse kar potrebujejo (razen hrane in vode) nosijo s seboj. Ekipa pohodniškega festivala Highlander udeležence pričaka na kontrolnih točkah, kjer je poskrbljeno za dodatna okrepčila, dodatno zabavo ter druženje.

Nadaljujte z branjem

Plava Laguna Ironman 70.3 Poreč

Vse je pripravljeno za prvi Plava Laguna Ironman 70.3 Poreč. Eno najprestižnejših tekmovanj na svetu bo potekalo 16. oktobra 2022 in kakor pove že samo ime - v istrskem Poreču. Že nekaj dni prej, vse od 13. oktobra, bo hrvaški Poreč dobesedno živel v duhu vse bolj popularnega triatlona, dan pred tekmovanjem Ironman 70.3 pa bo npr. potekalo tudi tekmovanje IronKids.

Nadaljujte z branjem