Compare Listings

Camino Imota, prekrasna »božja pota«

Camino Imota

Papež Benedikt XVI je nekoč dejal: »Iti na romanje pomeni stopiti iz sebe, da bi srečali Boga, kjer se nam je razodel, kjer Njegova milost sije s posebnim sijajem.« Camino Imota je romanje na področju hrvaškega Imotskega, hkrati pa tudi turistični projekt, ki je dobitnik državne turistične nagrade »Simply the Best« (Preprosto najboljši) v kategoriji Novi projekt v turizmu za leto 2021. Poglejmo si Camino Imota nekoliko podrobneje.

Camino Imota

Camino de Santiago je mreža romarskih poti, ki vodijo iz vse Evrope do groba in svetišča sv. Jakoba apostola v Santiagu de Compostela. Poleg Jeruzalema in Rima je Santiago de Compostela eno od treh velikih romarskih mest krščanstva. Svet Evrope je Camino de Santiago razglasil za kulturno pot Evrope leta 1987, UNESCO pa je Camino Frances (od Francije do Santiaga de Compostela) in poti severne Španije leta 1993 razglasil za del svetovne kulturne dediščine.

Od devetega stoletja naprej so kristjani romali v Santiago de Compostela. Tako so korak za korakom nastajale različne poti, ki so vodile v Santiago de Compostela in ustvarjale vez in enotnost med različnimi evropskimi državami in regijami. Zlata doba romanj v Santiago de Compostela je bilo v dvanajstem in trinajstem stoletju, v času renesanse in reformacije pa se je število romanj močno zmanjšalo.

Od devetnajstega stoletja naprej se število romarjev spet postopoma povečuje, tako poznavalci ocenjujejo, da enega od odsekov Camina de Santiago letno prehodi okoli milijon in pol ljudi, kar pa sploh ni presenetljivo, saj je ob današnjem materialnem bogastvu iskreno hrepenenje po nečem, kar presega zgolj materialne dobrine, zmeraj večje.

K hitri rasti zanimanja za Camino de Santiago so prispevala tudi številna literarna in filmska dela, omenimo le nekatera: film Luisa Bunuela La Voice lacte (Mlečna cesta) iz leta 1969, nato roman Paula Coelha “Romar” iz leta 1987 in roman avtorice Shirley MacLaine Camino: Potovanje duha 2000. Film, ki je prav tako zaslužen za močno popularizacijo Camina de Santiago, je film The Way (Pot) iz leta 2011 z glavnim igralcem Martinom Sheenom.

Dodajmo, da je Ivan Kapetanović opravil 3.000 km dolgo romanje k sv. Jakobu v Santiago de Compostela iz rodnega kraja Lećevica pri Splitu. Pot je prehodil v štirih etapah in zanjo potreboval 83 dni. Pomenila mu je radost, srečo, veselje in globoko versko doživetje. Njegovo izkušnjo lahko preberete v (angleški) knjigi s preprostim naslovom Camino de Santiago.

Tudi nekateri slovenski avtorji so se ukvarjali s tematiko romanja Camino do Santiago, npr. Petra Škarja je napisala knjigo Camino – Od suženjstva do svobode. Knjigo z naslovom Milijon korakov pa je napisal Mitja Zupančič, morjeplovec in priznani slovenski publicist, ki zmeraj nosi morje v zenici svojega očesa, zato je zgodovinskim dejstvom in legendam ter posvetnim in cerkvenim temam, dodal tudi vonj po morju.

Toda vrnimo se nazaj, k naši osnovni zgodbi – Camino Imota. Z leti so se razvile različne poti, običajno poimenovane po državi, iz katere se romanje začne. Nekatere izmed najbolj znanih poti so tako npr.: Camino Primitivo, Camino Portugues in Camino Frances. To je t.i. ‘francoska pot’, ki poteka od mesta Saint-Jean-Pied-de-Port na meji med Španijo in Francijo do katedrale Svetega Jakoba – Santiago de Compostela. Dolga je približno 800 kilometrov in vam vzame približno 25 do 30 dni hoje. To romanje je med ljudmi tudi najbolj popularno, zanimivo.

Sčasoma so romarji iz evropskih držav pod vtisom videnega in doživetega na Caminu de Santiago po vrnitvi v svoje dežele ustanavljali t.i. »Bratovščine sv. Jakoba« ter obudili in označevali stare romarske poti. Te poti so imele isto ime (Camino) in so bile označene na enak način (stilizirana školjka sv. Jakoba in rumene puščice) kot “originalne” Camino de Santiago poti.

Izdelovali so tudi romarske potne liste, spominske žige in spričevala – t.i. Compostela. Trenutno ima dvajset evropskih držav na tisoče kilometrov označenih Camino poti, največ teh je v Španiji, na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Kdor je prehodil Camino, je doživel neko duhovno izkušnjo, seveda nekdo več, nekdo manj, večina romarjev, ki pa je prehodila kakšno Jakobovo pot, pa je doživela spremembe na bolje.

Kljub bogati romarski tradiciji, ki sega v začetek trinajstega stoletja, je Republika Hrvaška po razvitosti Camino poti, žal, v Evropi na samem začelju. Je pa s skupnim delovanjem Turistične skupnosti Imota in Bratovščine sv. Jakoba tudi Imotska krajina dobila svoj del te mreže romarskih poti, poimenovali so jo Camino Imota.

Za otokom Krkom, ki se je družini Camino pridružil leta 2019, je Imotska krajina postala druga na Hrvaškem z odsekom te najbolj znane evropske mreže romarskih poti. Romarska pot Camino Imota je bila zasnovana kot samostojen turistični produkt, je pa tudi dodaten razlog za večdnevno bivanje na območju Imotske krajine.

V prihodnjih letih se bo romarska pot Camino Imota razširila oziroma podaljšala proti Sinju (navezava na Pot Gospe Sinjske), predvidena je celo povezava do slavnega Međugorja. Z realizacijo te faze bi nastal izjemen in zelo prepoznaven versko-turistični produkt. Po Camino Krk in Camino Imota so bili do sedaj na Hrvaškem realizirani še odseki Camino Podravina, Camino Šibenik in Camino Banovina.

Romarska pot Camino Imota je dolga 75 kilometrov in je predvidena za tri dni hoje. Nosilci projekta verjamejo, da bo Camino Imota spodbudil razvoj verskega turizma na območju Imotske krajine in bo razlog za prihod gostov skozi vse leto. Romarska pot Camino Imota je bila javnosti prvič predstavljena konec aprila 2021, in sicer duhovnikom imotske dekanije, ki so projekt popolnoma in v celoti podprli.

Začetek romarske poti Camino Imota je v Biorinah, kjer je prazgodovinsko grobišče (gomila) »Pištet s stećcima«, sledi cerkev sv. Jakova, lokacija Crkvine v Cisti Velikoj, kjer je arheološki park z ostanki kompleksa sakralnih objektov.

Romarska pot Camino Imota se nadaljuje mimo cerkve sv. Petra proti Lovreću in stare cerkve sv. Duha, sledi delu »lovrećkog in lokvičkog« križevega pota, ki nas vodi do razgledne točke Prološko blato in Manastir. Pot Camino Imota se potem vleče skozi Imotsko polje, vse do Prološca in cerkve sv. Mihovila, ter se »potegne naprej« preko starega prološkega mostu do znamenite »Zelene katedrale«.

Zadnji dan se romarji Camina Imota sprehodimo ob reki Vrljiki do stare cerkve na Opačcu, nadaljujemo do Zmijavca, kjer je svoje mesto našla zgodnjekrščanska bazilika Dikovača. Še naprej sledimo reki, vse do Runovića in cerkve Gospe od Karmela.

Romarska pot Camino Imota se v prav zadnjem delu svoje poti nadaljuje čez polja od Vinjana Donjih in cerkve Nikole Tavelića proti Imotskemu, do dveh večjih turističnih znamenitosti – trdnjave Topana in slovitega Modrega jezera, da bi se v sreči in zadovoljstvu prišlo do starega mestnega jedra in končnega cilja romarske poti Camino Imota – cerkve sv. Frane v Imotskem.

Na romarski poti Camino Imota lahko pridobimo tudi 14 spominskih Camino žigov, oblikovan pa je bil tudi poseben romarski potni list, ki ga lahko prevzamete v pisarni podjetne Turistične skupnosti Imota. Odprtje romarske poti Camino Imota junija 2021 je v svet pospremil še slavnosten dogodek »Camino vikend« z organiziranim prvim pohodom po romarski poti Camino Imota in številnimi svetimi mašami za veliko množico romarjev. Na prvem organiziranem vikendu Camino Imota je Imotski gostil kar 140 romarjev iz štirih držav.

Poleg označevanja poti z značilnimi rumenimi puščicami so bili za romarsko pot Camino Imota izdelani tudi zemljevidi v papirni in digitalni obliki, dokončana je bila mobilna aplikacija za platformi Android in iOS (Camino Imota) ter naložena pot v številne aplikacije (Strava, Alltrails, BikeGpx, Plota pot in podobno).

Pomembno je omeniti, da smo za vse te aktivnosti v preteklih dveh letih prejeli znatna sredstva od krovne Hrvaške turistične skupnosti iz Sklada za združene turistične skupnosti, za organizacijo vikenda Camino Imota pa smo prejeli tudi podporo iz Splita, iz Turistične skupnosti Dalmacije.

Spomladi 2022 smo organizirali že drug vikend Camino Imota, kjer se je kljub slabemu vremenu in dežju zbralo okoli 200 romarjev. To pa niso bili edini romarji na lanski poti, saj smo zabeležili tudi več organiziranih skupin kot tudi posameznih romarjev. Konec lanskega leta smo se s Hrvaškim planinskim društvom iz Imotskega dogovorili za sodelovanje pri markiranju poti in organiziranem vodenju. Tudi letos, torej leta 2023, v maju (5. do 7. maj) načrtujemo organizacijo vikenda Camino Imota.

Za konec tega prispevka naj navedemo, da več dodatnih informacij o Camino Imota najdete v pisarni Turistične skupnosti Imota, na spletni strani www.caminocroatia.com/camino-imota/ in na družbeni mreži – facebook.com/Camino Imota.

Ps. Uredništvo www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, se za tekst zahvaljuje Luki Kolovratu iz TZ Imota. Fotografije: Turistička zajednica Imota (Monika Vrgoč, Vedran Pražen, Luka Kolovrat).

Sorodni članki

Muta si zasluži naš obisk

Domačini v Muti se najverjetneje premalo zavedamo, kakšne lepote nas obdajajo. Najverjetneje se tega zavemo šele, ko se odselimo s teh čudovitih krajev in se tja kasneje še kako radi vračamo. Koroška je za mnoge Slovence regija tam nekje na severu, katero - žal - mnogi še niso niti obiskali. Kaj šele, da bi zašli v občino Muta ter se povzpeli na številne razgledne hribe nad njo.

Nadaljujte z branjem

Island Pag Trail

Tekaška prireditev Island Pag Trail se odvija na otoku Pagu, v kraju Kolan, ki je znan predvsem po svojem odličnem siru. Say cheese and run; Island Pag Trail bo v srcu otoka Paga, v Kolanu, leta 2024 potekal med prvomajskimi prazniki, natančneje 4. maja. Tekaške trase Island Pag Traila so znane po čudoviti naravi in so primerne za vso družino. Island Pag Trail spada med tekaške vikende, ki ponujajo idealen popoln pobeg od mestne gneče in vsakdana ter priložnost za uživanje v prelepi naravi in športnih aktivnostih.

Nadaljujte z branjem

Croatian Summer Salsa Festival

Croatian Summer Salsa Festival (slovensko bi lahko rekli »Hrvaški poletni salsa festival«) v istrskem Rovinju bo organiziran že dvajsetič, odvil se bo od 10. do 17. junija 2024. Mednarodni salsa festival v jadranskem turističnem dragulju je nekakšna krona razvoja salsa scene na Hrvaškem, vsako leto zbere več tisoč salsa plesalcev iz vsega sveta. V sklopu Croatian Summer Salsa Festival-a so v tednu dni organizirane številne plesne delavnice z najboljšimi mednarodnimi plesnimi inštruktorji, številne plesne zabave, izleti z ladjami ipd.

Nadaljujte z branjem