Compare Listings

Lana Mindoljević, intervju

Lana Mindoljević je za zeleno in modro

»Za razliko od morskih krajev so zgodbe s celine širši publiki pogosto neznane, kar je resnično škoda, kajti tudi kakšnih 100 kilometrov stran od morske obale najdemo fenomenalno turistično ponudbo. Tam gosta pričakajo z velikim srcem.«

Lana Mindoljević je za zeleno in modro

Lana Mindoljević je nagrajena hrvaška turistična novinarka. Lana Mindoljević ima rada morje, mogoče pa ima za odtenek še rajši reke in planine. Zagotovo pa drži, da meni, da je kontinentalni del Hrvaške »po krivici« zapostavljen. Poglejmo, kaj nam bo Lana Mindoljević razkrila v daljšem intervjuju.

1. Lana, kot je navada pri nas na www.pag.si, vas za začetek prosim, da se predstavite slovenskim bralcem, da poveste nekaj o sebi in svojem delu.

Pozdrav Peter, tebi in vsem bralcem. Sem novinarka in urednica v Jutarnjem listu, v katerem sem se zaposlila pred petnajstimi leti kot študentka. In sčasoma je študentsko delo postalo življenjsko. Po številnih najrazličnejših delih, ki sem jih opravljala v Jutarnjem listu in ki so bili vse bolj zanimiva in vznemirljiva, imam zadnja leta najlepše delo na svetu – urejam naš mesečnik Like! Potovanja, ki je namenjen turizmu, prostemu času, objavljamo reportaže, nasvete…

Delamo tudi nekaj specialnih in posebnih turističnih publikacij in projektov, kot so na primer navtične in smučarske patrulje, aplikacije za turiste, posebne izdaje o posameznih hrvaških regijah, angleške izdaje za tuje turiste,…

2. Osnovni povod za ta intervju je dejstvo, da v precejšnji meri pokrivate hrvaški turizem. In to počnete tako dobro, da ste dobitnica novinarske nagrade za vaše odlično delo. Vem, da dosti raje predstavljate kontinentalni kot morski turizem. Zakaj?
V magazinu Like! Potovanja pokrivamo hrvaški turizem, objavljamo pa tudi reportaže s tujih destinacij, tako evropskih kot tudi daljnih. Vendar pa smo se, zaradi korone in nenadne karantene, od začetka tega leta popolnoma preusmerili na hrvaški turizem, saj želimo bralcem pokazati, da se da tudi ob zaprtih mejah ali oteženih pogojih potovanja v tujino doživeti in videti veliko neverjetnih stvari v svoji soseščini.

Kar se tiče morja in kopnega – razlog za večje novinarsko zanimanje za celino je pravzaprav praktične narave. Sicer pa Hrvati obožujejo morje, večina jih živi za teh nekaj poletnih dni ali tednov počitnikovanja na morju in vedno sem imela občutek, da jim ni potrebno opisovati, da je na primer v avgustu lepo na Hvaru. Morske destinacije smo bolj priporočali v pred in posezoni, na vrhuncu sezone so se destinacije polnile same od sebe.

To leto je seveda drugačno, sezona je negotova in priporočamo bralcem, da izkoristijo priložnost ter obiščejo morske destinacije, ki so jim sicer predrage ali je na njih prevelika gneča. Za razliko od morskih krajev pa so zgodbe s celine širši publiki pogosto neznane, kar je resnično škoda, kajti tudi kakšnih 100 kilometrov stran od morske obale najdemo fenomenalno turistično ponudbo.

3. Zdi se, da ima kontinentalni turizem na Hrvaškem neverjeten potencial. Kakšno je vaše mišljenje o tem? Kateri so največji aduti kontinentalnega turizma?
Resnično menim, da je potencial velik. To pomlad, po ukinitvi karantene, sem veliko obiskovala kontinentalni del Hrvaške in z vsakega potovanja sem se vrnila navdušena. Turistični delavci, na primer v Slavoniji, Moslavini ali na Bilogori se pravzaprav trudijo mnogo bolj kakor tisti na morju, veselijo se vsakega gosta, osmišljajo ponudbo od A do Ž, vedo, da nimajo morja, pa to nadomeščajo z ljubeznivostjo, aktivnostmi, fenomenalno hrano in vini…

Največji as v rokavu so morda prav ljudje, saj je vzdušje povsod nekako družinsko, goste pričakajo z resnično velikim srcem. Vsaka regija ima, seveda, svoje posebnosti, vendar se mi zdi to skupni imenovalec. Vsekakor bi omenila tudi aktivne počitnice, brezštevilne možnosti za kolesarjenje, pohodništvo, jahanje…

Tu je, seveda, tudi hrana. Na kontinentu se vam ne bo, ali vsaj mnogo teže, pripetilo, da bi se počutili opeharjene, da bi vam podtaknili zamrznjena živila kot sveža ali mastno zaračunali za industrijske čevapčiče in pizzo iz zamrzovalnika, kakor se na morju pogosto dogaja, kot na žalost vemo vsi. Domači izdelki, pogosto pridelani na vrtu, sto metrov od restavracije, medtem, ko se okrog vas pasejo srne in osli, no, tako je le na celini.

4. Lana, kot poznavalka hrvaškega turizma imate gotovo svoje mnenje o tem, katere so njegove velike prednosti. Dobro pa poznate tudi slabe strani te gospodarske panoge, ki ima za celotno Hrvaško velik pomen?
Mislim, da je to precej očitno, pa tudi veliko se o tem razpravlja in piše. Prednosti so številne – prekrasno morje, narava, kulturne in zgodovinske znamenitosti, dostopnost z avtomobilom iz praktično celotne Evrope… Vendar pa je dejstvo, da je bil morski turizem uspešen »sam od sebe«, počival je na ponudbi sonca in morja, obenem pa je še izrazito sezonski.

Premalo smo, kakor se mi zdi, spodbujali kontinent (kar se je spremenilo šele nedavno), kulturo in zgodovino, z močnimi dogodki polnili predsezono in posezono… Tudi športni in planinski turizem po svetu privlači milijone potnikov, mislim, da bi si Hrvaška lahko tudi na tem področju odrezala večji del kolača.

Koliko ljudi neposredno ali posredno živi od turizma, se najbolje vidi prav v tej korona krizi. Ena neuspešna sezona pomeni dobesedno vprašljivo eksistenco za deset tisoče ljudi. Vsekakor je naše gospodarstvo preveč odvisno od turizma.

5. Lana, tako kot mnogi v Sloveniji, imate tudi vi radi planine. Slovencem je veliko lepih hribov na Hrvaškem precej neznanih. Morda bi nas spomnili na nekatere planinske vrhove, ki si zares zaslužijo, da jih obiščemo?
Uf, težko je Slovencem govoriti o planinah, saj so vaše naravne lepote v tem segmentu zares čudovite. Občudujem planinsko kulturo v Sloveniji, število planincev, gore so del vaše identitete. Pri nas temu ni ravno tako, vendar pa se vse več ljudi zateka k naravi in to me veseli.

Hrvaška ima veliko manjših planin in nekaj »gigantov«, gledano v hrvaškem merilu. Najvišji vrh (Dinara) je visok 1.850 metrov, tako da nismo ravno destinacija za visokogorske podvige, vendar pa to kompenziramo s prekrasno naravo in planinskimi narodnimi parki in naravnimi parki: Velebit in Severni Velebit, Risnjak, Paklenica, Učka, Bikovo

Osebno bi vsakemu priporočila Velebit in slavno Premužićevo stezo, ki sem jo obiskala že dvakrat in jo bom zagotovo še. Tura je dolga, a planinsko nezahtevna, saj ne vključuje velikih nadmorskih višin, pot sama in pokrajina pa jemljeta sapo.

Če pa se povzpnete še na okoliške vrhove: Balinovac, Velika kosa, Crikvena in druge, pa je potrebno še nekaj tehničnih veščin. Za plezanje, oziroma alpinizem, je absolutno priporočilo Paklenica. Če pa se boste znašli v Zagrebu, vsekakor obiščite našo Medvednico, sama jo skoraj vsak vikend, pa jo še vedno spoznavam in vsakokrat me navduši.

6. Sam sem bil na Učki, na Biokovem (Sveti Jure), Svetem Vidu na Braču, to so bili vse čudoviti in enostavni hribi, saj se lahko z avtom dejansko pripelješ precej visoko (tako rekoč do samega vrha). Veliko berem tudi o Velebitu, ki me še čaka. Vaša Dinara pa se mi zdi kar velik zalogaj?! Kaj šele Via Adriatica, sam za kaj takega nimam ne moči ne korajže…
Uf, Via Adriatica so sanje in z moje strani tudi neizvedljive. Če bom kdaj osvojila Dinaro, bom vedela, da sem prava planinka! Postopno sem podaljševala poti in višine, pripravljala sem se za resnejše vzpone, pa me je korona malce zavrla, saj se nisem v zadnjih mesecih vzpela na nič kaj resnejšega. Če dosežem kdaj želeno formo, pridem k vam na Triglav. To je moja velika želja.

7. Hrvaške reke so zelo raznolike. Drava in Sava recimo se verjetno precej razlikujeta od na primer Zrmanje, Cetine, Neretve ali Kolpe. Kaj hrvaške reke pravzaprav pomenijo za hrvaški turizem? Se da tu kaj izboljšati in kako? Kje delajo odlično in kako je to videti na terenu?
Nam, na kontinentu, so reke pobeg in osvežitev, ko ne moremo na morje, nekatere od njih pa kontinentalce tako osvojijo, da na morje na koncu koncev sploh ne gredo. Tu bi rada vsekakor izpostavila Karlovac, mesto na štirih rekah, s katerimi čudovito sobiva. Mestno kopališče Foginovo na Korani je urejeno bolje kot nekatere morske plaže, ima skakalnice, vsebine za otroke, gostinske objekte…

Zagrebčani pogosto zaidemo še malo dlje in se kopamo na Mrežnici, ki je prekrasna, čista in ima na veliko mestih lep vstop. Od dalmatinskih rek imam osebno najraje Cetino – hladna je, na nekaterih delih hitra, idealna za rafting in v vročini osveži do kosti. Nisem še bila, povedali pa so mi, da se osiješka Copacabana (lokalci jo imenujejo Kopika) po atmosferi lahko prav tako primerja s plažami na morju.

8. Sam sem začel pisati o turizmu na otoku Pagu. Zato imamo tudi nekoliko neposrečen naslov web domene (www.pag.si). Ko sem dobival pošto iz različnih krajev Hrvaške, naj pišem tudi o njih, in ko sem odkril prekrasne destinacije, ki ne dišijo po slanem morju in borovcih, sem se odločil, da razširimo delo na celotno Hrvaško. Ni mi žal, saj lahko celotna kontinentalna Hrvaška ponudi izredno lepe turistične zgodbe. Lana, na katere lokacije, destinacije, bi opozorili, da delajo zelo dobro in so tudi odlično zastavili svoje načrte?
Sem se že spraševala, od kod Pag v imenu portala…Seveda ima tudi morje čudovite turistične zgodbe, originalno ponudbo in mesta, ki jih je vsekakor vredno obiskati. Kar se tiče morja, pa je tako – za tiste, ki na dopustu želijo aktivnosti in ne le poležavanja na plaži, bi priporočila Omiš – znan je po plezanju, planinarjenju, raftingu, windsurfingu… Vem, da ni edini, mi pa je še posebej ljub.

Za oddih na morju rada izbiram otoke – včasih je zapleteno priti do njih zaradi cen trajektov in dolge vožnje, vendar poskušam iz leta v leto odkriti tiste, na katerih še nisem bila. Nedavno sem, na primer, bila prvič na Mljetu, ki me je navdušil. Istra je popolna, o tem mi ni potrebno niti govoriti in ima turistično ponudbo verjetno na najvišji ravni v celotni Hrvaški.

Od kontinenta vam moram priporočiti Slavonijo in Baranjo. Če še niste bili, vsekakor pojdite tja. Obiščite mesta Osijek, Vukovar, Vinkovce, Ilok, popeljite se z ladjo po Donavi, ne boste razočarani. Obvezno pokusite iločka vina, še posebej traminec, obiščite muzeje, na primer tistega, ki je posvečen Vučedolski kulturi. V bližini Osijeka je naravni park Kopački rit, v Baranji pa, natančneje v Sremu, je vrsta kmečkih turizmov, kjer strežejo domačo hrano, žganje, vino… Mislim, da ima ta regija odličen potencial, vendar pa nimajo morja in zato se o njih manj ve. Dajte jim priložnost!

Na severu Hrvaške, to vam je iz Slovenije vsaj blizu, odkrijte baročno mesto Varaždin, dvorce Zagorja, preprosto Međimurje. To so vse prelepi deli Hrvaške. Nekje med kontinentom in morjem se nahajata Gorski Kotar in Lika. To sta šele zanimivi regiji! Prekrasna narava, oddih daleč od mesta in vrveža, idealno.

9. Katere destinacije, katera hrvaška regija, bi po vašem mnenju vseeno morala narediti mnogo več na področju turizma? Zakaj temu ni tako, kje so težave?
Težko je reči, počasi se prebujajo tudi celinske regije, nedavno sem bila na primer v Moslavini in Bilogori, njihova turistična ponudba me je presenetila, nisem niti vedela, kaj vse imajo. Tako, da ne bi nikogar izpostavljala, rekla pa bi, da je težava v promociji.

Vsakdo lahko v svojem kraju najde nekaj, kar bi bilo lahko zanimivo za turiste, sestavi atraktivne ponudbe, vendar kako doseči potencialne potnike? Mislim, da številni ne izkoriščajo relativno poceni promocijskih možnosti, ki jih nudijo družabna omrežja in na splošno internet, za dražje marketinške aktivnosti pa nimajo sredstev.

10. Družinske kmetije imajo v kontinentalnem turizmu izredno veliko vlogo. Kaj odlikuje najboljše? In kaj bi naj naredili malo slabši, da bomo turisti še bolj zadovoljni?
Kmečka gospodarstva, OPG-ji, so ključen del turistične ponudbe na celini. Obožujem občutek, ko se nekje počutim kot doma. Najbolj jih odlikuje to, da ustvarjajo vseobsežno ponudbo – nima smisla pritegniti turista, mu dati kosilo in konec.

Da, hrana je v centru njihove zgodbe, vendar gre najbolje tistim, ki so razširili ponudbo: nudijo najem koles, jahanje, v Slavoniji pogosto vožnjo s kočijo, drugi imajo bazene v sklopu objektov… Turista je potrebno najprej pritegniti, zatem pa zadržati, da ostane dlje in porabi več denarja, na koncu pa ga navdušiti, da se ponovno vrne. Komur uspejo te tri ključne stvari, je našel recept za turistični uspeh, kjerkoli je.

11. Lana, bližava se koncu intervjuja, zato vas prosim, da nam poveste še, katere so vaše najboljše (mikro) lokacije za dober turistični oddih, za lep dopust? Nam lahko zaupate nekaj vaših najljubših konob, oziroma gostiln, ki jih radi obiskujete?
Meni osebno sta v prostem času najbolj pomembna elementa narava in hrana. Morje, planine, jezera, reke, samo da je zeleno in modro. Rada imam domačo hrano, obilno, v tem pogledu nisem ravno fina dama, haha. Na morju seveda najraje jem ribe in morske sadeže, dobra hrana je ključen del vsake turistične ponudbe.

Zelo mi je bil všeč Bolfanov vinski vrh v Zagorju – je blizu Zagreba, ima super hrano in vrhunska vina. V Bilogori, blizu Bjelovara, sem odkrila super kmečki turizem »Na malenom brijegu«, prekrasna narava, super hrana, imajo pa tudi konje za jahanje, v maneži ali po gozdu, odvisno od vaših izkušenj.

Na skrajnem vzhodu Hrvaške je morda najbolj šarmanten hotel in restavracija na tem koncu sveta, hotel Dunav v Iloku, naslonjen na obalo istoimenske reke. Tam obožujem njihov ribji paprikaš iz izkoščičene rečne ribe. Pa tudi okrog Zagreba, ki je blizu tudi Slovencem, so številne izletniške točke za oddih od mestnega vrveža. Težko bi jih vse naštela.

12. Vedno je še kaj, česar nisem vprašal. Zato to vprašanje puščam »odprto«. Povejte nam še par besed o tistem v hrvaškem turizmu, o čemer nisva mnogo govorila ali ne dovolj, pa bi morala.
Zdi se mi, da sem veliko govorila o manj znanih destinacijah na Hrvaškem, kar pa ne pomeni, da tiste najbolj poznane niso vredne obiska. Vsekakor obiščite Plitvice, slapove Krke, prekrasni Dubrovnik, Split, celotno Istro… Morda je to leto enkratna priložnost za ogled vsega tega brez pretirane gneče in visokih cen.

In pridite tudi v Zagreb. Okrevamo po potresu in koroni, mesto pa ima še naprej tisto sproščeno vzdušje, kombinacijo mediteranske in avstro-ogrske atmosfere, ki osvaja goste. Dogodki in festivali na prostem, ob upoštevanju epidemioloških ukrepov, se nadaljujejo, večina muzejev v centru dela naprej, imamo prekrasne parke ni številne vrhunske restavracije.

In za sam konec, gotovo nisem omenila vsega, kar je vredno videti na Hrvaškem. Seznam je resnično dolg, in prepuščam vam, da tudi vi meni kaj odkrijete!

 

Sorodni članki

Najboljše hrvaške restavracije

Katere so najboljše restavracije na Hrvaškem? Zagotovo so med njimi tiste, ki so prejele Michelinovo zvezdico. Najbolj prestižno svetovno znano gastronomsko priznanje ima trenutno v svoji lasti kar 10 hrvaških restavracij: rovinjski Monte, šibenski Pelegrini in restavracija 360º v Dubrovniku iz leta 2018, Noel (Zagreb) in Draga di Lovrana (Lovran) iz leta 2019, paški Boškinac in LD Terrace (otok Korčula) iz leta 2020 ter restavracije Nebo (Reka), Alfred Keller (Mali Lošinj) in Agli Amici (Rovinj) iz leta 2021 .

Nadaljujte z branjem

Kje jesti in piti v osrednji in vzhodni Istri?

Eno - gastro destinacije osrednje in vzhodne Istre, ki jih ne smemo spregledati. Svetujeta Kristina Ritoša & Anamarija Bassanese iz www.delistria.com, ki pravita, da turistično destinacijo spoznavamo tudi skozi jedi in vina.

Nadaljujte z branjem

Hrvaške sladkovodne ribe

V Aquatiki, največjem hrvaškem sladkovodnem akvariju, je predstavljen tok kraške reke z življenjskim prostorom več kot 80 vrst rib, od katerih je 30 endemičnih. Edinstveno doživetje podvodnega sveta, ki se nam le na prvi pogled zdi dobro poznan.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.