Bartulja, največji kmečki festival v Istri

Zavetnik vasi Žminj je sveti Bartolo, oziroma Bartulo (Bartolomej, eden Kristusovih apostolov). Ta je nekdaj širil krščansko vero, umrl pa je mučeniške smrti, odrli so mu kožo in odsekali glavo. Je zaščitnik mesarjev, usnjarjev, obolelih s krči, kožnimi in živčnimi boleznimi.

Cerkev svetega Bartula v Žminju je iz 16. stoletja in stoji na zahodnem delu mesta. Kip svetnika je na glavnem oltarju, naredili pa so ga v žminjski rezbarnici lesa in je primer kmečkega baroka v Istri.

Nekdaj so prirejali praznik v njegovo počastitev na dan svetega Bartulja, 24. avgusta, da bi se srečali in zbrali vsi Žminjci iz oddaljenih krajev.

Sejem na robu mesta, zabava in ples v eni od desetih „oštarij” so bili dolga leta prepoznavni znak tega zelo obiskanega ljudskega festivala.

Festival žminjska Bartulja s lahko pohvali s stoletno tradicijo, ki pa se je v zadnjih letih tudi delno spremenila. V sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja so praznovanje prenesli na 29. avgust, še kasneje na zadnjo avgustovsko soboto, kar je tudi odličen razlog, da na dogodku ne gledate na uro.

Zabava, ki traja pozno v noč, pritegne vsako leto veliko število obiskovalcev, zaradi česar velja Žminjska Bartulja za enega najbolj obiskanih dogodkov v Istri.

Kako je bilo nekoč

Če bi Žminjce povprašali, od kdaj se praznuje Bartulja, bi rekli “odvajk” (od vedno). Ne ve se točno, zagotovo pa je zelo stara. Morda toliko kot sveti Bartul, čigar cerkvica stoji na začetku Žminja.

Najstarejši pripovedujejo, da se na Bartuljo vedno priredi tudi živinski sejem, sejem orodij in sejem plodov narave, saj je konec poletja in je na voljo vsega, od pridelkov do sadja. Nekoč so stojnice postavili na tovornjakih ali pa so vino prodajali kar z vozov.

Ženske so prodajale sladkarije in fritule, veliko je bilo sadja, največ sliv (žminjske kreke), pa lubenic in suhih fig. Na vsakem voglu se je igralo in pelo na tanko in debelo, v gostilnah pa so pripravljali zelje z ovčetino.

Vedno so bile tudi stojnice z otroškimi piščalkami in so nato otroci po celem Žminju piskali in vriskali. Da so si nekdaj otroci na Bartulji lahko kupili kako malenkost (švik in feta angurijo), so poleti nabirali galke (zelene storžke) in jih prodajali, kasneje pa so nabirali in prodajali robidnice.

V času žminjske Bartulje so se ljudje vedno sprehajali gor in dol, se zaustavljali in pozdravljali z znanci, ki jih niso srečali še od prejšnje Bartulje. Ples je bil od nekdaj Zad kaštela (za gradom) ali Pod ložo, ki pa je danes ni več. Ples se je pričel še podnevi in zaključil pred sončnim zahodom.

Nekdaj je sejem potekal še drugi dan po Bartulji, vendar v manjšem obsegu, da se je po polovični ceni prodalo to, kar je ostalo, pa tudi za gospodinje, ki so za dan Bartulje pripravljale kosilo za goste, da so si lahko šle kupit še kaj zase.

Kako pa je danes

Osnova dogodka je še vedno živinski sejem in druženje. Dodano pa je še pestro dogajanje za vse okuse – športni dogodki, kulturno umetniški program, predstavljanje domačega istrskega melosa in izvrstna ponudba domačih jedi. Danes program žminjske Bartulje poteka tri dni, osrednji in glavni dan pa je sobota.

Po ulicah in trgih starega dela mesta prodajajo uporabne predmete in ročno izdelane spominke ter naravno kozmetiko. Pripravljene so razstave, športna tekmovanja v različnih športnih disciplinah: turnir v malem nogometu, biciklijada po žminjskem okolišu, turnir v kegljanju, konjeniški turnir v jahanju z dirko, turnir v pljočkanju.

Ob tem pa poteka še razstava domačih živali na živinskem sejmu, sejem oldtimerjev in še veliko drugih dogodkov, ki jih zaokrožuje kulturno umetniški program. Seveda pa nobene prave zabave ni brez plesa. Ob tem velja omeniti še to, da so vse vsebine brezplačne in vstopnine ni.

Po ogledovanju, nakupovanju in tekmovanju se prileže tudi kaj za pod zob in na zob. V žminjskih restavracijah, konbah, pizerijah in kmečkih turizmih, pa tudi na stojnicah na prostem, ponujajo izvrstne jedi. Vsekakor je potrebno poskusiti znamenite fuže in jedi z zeljem. Stojnice se šibijo pod težo sliv (domačini jim pravijo kreka), vin, sirov, džemov, klobasic, pršuta,…

Vedno bolj priljubljen festival

Ko ima nek festival stoletno tradicijo, kot jo ima tudi Bartulja, je gotovo, da so vsebine take, da ljudem ugajajo. Zbirajo se družine in prijatelji, poudarek je na tradicionalni kuhinji; fuži in kapuz sta zvezdi Bartulje.

Našteli smo že številne športne, kulturne in tradicionalne vsebine, podprte z gastronomskimi užitki. Vse to pa, poleg Žminjcev od vsepovsod, priteguje tudi številne obiskovalce.

Vsi, ki uživajo v pridihu starih časov in avtentičnem življenju vaščanov, njihovih jedeh, pijači, pesmih, zabavi, plesu in interesih, dokazujejo, da je avtentičnost ključ do uspeha.

Po podatkih Turistične skupnosti občine Žminj, se iz leta v leto število nočitev v času Bartulje povečuje za nekaj tisoč. Boste Bartuljo, največjo “veselico” v Istri, ko se končajo težave s korona virusom, obiskali tudi vi?

Ps. Uredništvo www.pag.si se TZ Žminj zahvaljuje za pomoč pri pripravi prispevka in fotografije.