Compare Listings

Dalmatinske TOP besede

Dalmacija je regija sonca, čistega morja, čudovite narave, prijaznih ljudi, prisrčne govorice in – posledično – mnogih zanimivih besed. Zato smo »pravo Dalmatinko« (rojena v Splitu) prosili za izbor enaindvajsetih najbolj uporabnih in – predvsem – zanimivih besed v Dalmaciji.

Dalmatinske TOP besede

Za mnoge je Dalmacija najlepša regija na Hrvaškem. Ob besedi Dalmacija se spomnimo na:  značilno modro Jadransko morje, številne gore, jezera, slapove, narodne parke in otoke, ki jih je več kot 1200 (če štejemo sem tudi tiste majhne in nenaseljene). Dalmacija je upravno razdeljena med štiri hrvaške županije in kamor koli se boste odpravili – ne bo vam žal.

V Dalmaciji boste jedli vrhunsko mediteransko hrano, si ogledali čudovito pokrajino, floro in favno, se sprostili in sončili pod močnim soncem, bili očarani nad prijaznostjo domačinov, se z njimi tudi zelo dobro nasmejali. Dalmatinci so namreč zelo znani predvsem po svojem šarmu, tukaj prednjačijo predvsem prebivalci Splitsko-dalmatinske županije in otokov.

Hrvaška je znana po številnih narečjih, ki so se razvila iz treh narečij: kajkavščine, čakavščine in štokavščine. Ali povedano drugače, npr. Zagrebčan bo težko razumel človeka z otoka Brača. Zato naj vas ne bo sram, če poznate kar nekaj besed iz hrvaškega jezika, ne poznate pa značilnih, zelo lokalno in narečno obarvanih, dalmatinskih besed. Tudi veliko Hrvatov ne pozna dalmatinskih besed in se zaradi tega tu in tam dokaj težko sporazumevajo med sabo.

Na srečo pa so ljudem vedno na voljo jeziki ljubezni, človečnosti, spodobnosti ter prijaznega nasmeha – vse to so namreč univerzalni jeziki, ki vam pomagajo pri komunikaciji povsod na svetu – torej tudi v naši sončni Dalmaciji. Za lažjo komunikacijo pa sem se vendarle odločila, da z vami delim kar enaindvajset besed, ki se pridno in pogosto uporabljajo v Dalmaciji. Upam, da vam bodo besede koristne ali pa vsaj zanimive. No, pa pojdimo, v naključnem vrstnem redu.

1. Fjaka

Fjaka je blaženo stanje duha, v katerem nam je »vse ravno in za vse vseeno«, nič se nam ne da in nimamo prave volje za nič. Fjaka je lahko tako pozitivna kot negativna. Če za Dalmatinca slišite, da ga je ujela »fjaka«, to pomeni, da je zapadel v blaženo stanje hedonizma in da se mu ne da početi ničesar pretirano aktivnega.

Fjaka nas največkrat ujame nepripravljene, mogoče se to zgodi v vročih poletnih dneh, lahko pa tudi oblačnih, po dobrem kosilu ali pa takrat, ko smo zelo lačni. Fjaka nas zmeraj preseneti. Fjaka zna ‘uloviti’ tako mlade kot stare. To stanje duha ne vpliva samo na domačine, ampak tudi na turiste – fjaka vpliva popolnoma na vse ljudi. Fjaka je značilna tako za Dalmatince kot za celotno Dalmacijo in je tako imenovani »človeški fenomen«.

Fjaki morda najbolj podobna je španska siesta – odmor med delom. Ravno zaradi fjake, tega značilnega in zanimivega psihofizičnega stanja, marsikdo iz drugih krajev smatra Dalmatince za lene. No, mi nismo leni, samo nič se nam ne da. Sicer pa lahko o fjaki preberete naš že objavljen članek z naslovom: Fjaka, sproščen način življenja.

2. Pomalo

»Pomalo« (približek prevoda: počasi) je verjetno najpogosteje uporabljena beseda v Dalmaciji. Lahko bi rekli, da je ta beseda postala nekakšna dalmatinska mantra. Če se vam nekam zelo mudi, vam bodo Dalmatinci rekli: pomalo. Če želite kaj na hitro narediti, delati vam bodo Dalmatinci spet rekli: pomalo. Če kaj načrtujete vnaprej, nikar, ker ti bodo Dalmatinci spet rekli: pomalo.

Pomalo se uporablja v vsakdanjem dalmatinskem govoru in opisuje življenjski slog prav vseh domačinov. Ta sproščen, počasnejši slog opazijo popolnoma vsi, ki se znajdejo v Dalmaciji. Več ur piti kavo v kavarni, ves dan biti na lenobni plaži – bi bilo lahko sploh bolje? Če se vam nikamor ne mudi in si želite odpočiti v življenju, se odpravite v Dalmacijo!

3. Mukte

Če vam kdo v Dalmaciji omeni besedo ‘mukte’, takoj sprejmite ponudbo. Beseda ‘mukte’ namreč pomeni isto kot ‘brezplačno’. Danes je v Dalmaciji redko kaj »mukte« oz. brezplačno,  a Dalmatinci so še vedno znani kot zelo specifični ljudje. Če si jim ljub, te imajo radi, če si jim všeč na prvo, pa tudi na drugo, potem ti bodo Dalmatinci z veseljem podarili kakšno mukto.

Če na primer naročite številne »runde« pijač v baru ali če boste v lokalu naročili obilno večerjo, boste marsikje dobili sladico ali eno »rundo« pijače mukte, torej brezplačno. Mukte je povsod zaželen, vendar v Dalmaciji nikakor ne zahtevajte nečesa zastonj. To se šteje že za nekoliko domišljavo in večinoma si zaradi tega zavrnjen.

A vse je mogoče, če vprašaš na lep način. ‘Mukte’ si moraš v Dalmaciji prislužiti, tukaj ni bližnjic, mukte se ne pridobi zlahka, na lahek način. Če pa se ti v Dalmaciji slučajno prav vse ponudi mukte, vprašaj dvakrat ali trikrat čemu. To je namreč znak za alarm, upravičeno moramo biti v skrbeh, saj se skorajda zagotovo nekaj »kuha«. Ali kot pravimo mi v Dalmaciji: “Tukaj nekaj zelo smrdi!”

4. Spiza

Spiza je dalmatinsko ime za hrano. “Idemo na spizo” – gremo nekaj pojest ali “spremam ti spizu« – pripravljam hrano zate, sta le dva od številnih »prisrčnih, okusnih kratkih stavkov« v Dalmaciji.  Vsi vemo, da je spiza v Dalmaciji okusna. Zato ne zamudite priložnosti in okusite pravo, tradicionalno dalmatinsko spizo. Pico in testenine lahko jeste povsod po svetu, dalmatinske spize pa ne. Še posebej ne svežih rib iz našega slanega Jadrana.

Če bivate pri domačinih (ponavadi v apartmajih) in vam ti ponudijo ‘spizo’, vedite, da vam ponujajo hrano, ki jo že imajo pripravljeno doma, ponujajo se, da vam na novo pripravijo domačo hrano ali da vas celo na lastne stroške pogostijo v lokalni konobi (gostilni). Vljudno je ne zavrniti vljudnega povabila in vedno vzeti vsaj malo ponujenega.

Dalmatinci radi delijo in so veseli, če poskusite njihove jedi in njihove druge (domače) gastronomske izdelke. Pazite se dalmatinskih babic in dedkov, predvsem tistih z otokov in iz Dalmatinske Zagore. Od njih je treba vzeti in poskusiti vse, kar vam ponujajo, ker jih boste drugače resno in močno razjezili.  🙂

5. Šjor / Barba

Šjor je dalmatinsko ime za gospoda, tam od »srednjih let« pa vse do tistih v »zlatih letih« (s srebrnimi, sivolasimi lasmi). Lahko bi rekli, da tako šjor kot barba spadata v isto kategorijo, saj sta to besedi z enakim ali zelo podobnim pomenom. Ne boste naredili napake, če boste moškega srednjih let poimenovali »barba«.

Oba naziva pogosteje uporabljajo mlajši oz. mlajša populacija pri nagovarjanju starejših kot so sami. »Gospodin« je še en takšen naziv, kot sta šjor in barba, vendar se izraz »gospodin« bolj uporablja v Zagrebu in nekaterih drugih delih Hrvaške. Če starejšega človeka v Dalmaciji imenuješ šjor ali barba, bo mislil, da si domačin – Dalmatinec! In morda dobiš tudi mukte. J

6. Đir

Đir je verjetno najbolj zapletena beseda v Dalmaciji, natančneje v Splitu. Rodila se je med mlajšo populacijo, sčasoma pa je dobila več pomenov. Tukaj je nekaj primerov, ki vključujejo besedo đir.

Upam, da ste za en đir. V tem smislu đir pomeni pohajkovanje. »Điravanje« je izmišljen glagol. Pomeni, da gremo na sprehod ali na vožnjo, da se bomo potepali. Nanaša se na brezskrbno in sproščujočo zabavo večinoma brez kakršnega koli večjega namena in cilja razen vožnje ali hoje. Đir je lahko tudi stanje duha, duha ali modno stanje: “Te svetlo obarvane torbe so zdaj v điru (modi).” Če vas nekdo draži, »zafrkava«, pomeni, da vas je “uhvatio u đir”.

Če želite biti še bolj zmedeni, vam bom dala še nekaj dodatnih primerov. Biti v điru pomeni tudi obliko muhavosti, imeti neprijetnosti: »Začel je kričati. Bil je kreten.” Ali pa napoved neke eruptivne situacije: “Virus covid je v điru.” Če si nekaj hočemo izposoditi, lahko rečemo tudi takole: »Aj daj mi đir na svojoj biki (bicikli)”. Če ti nekdo v Splitu reče, da imaš “dober đir”, to pomeni, da mu je zelo všeč tvoj stil. Pomembno je, da imaš svoj đir.

7. Fala

Fala je dalmatinska beseda za ‘hvala’. Zanimivo je, da se v Srbiji beseda fala uporablja kot nedostojen izraz in način izražanja. V Dalmaciji ‘fala’ pomeni ‘hvala’. Je krajša oblika osnovne besede in povsem dalmatinski izraz, ki ga razen v Dalmaciji in na otokih nisem slišala nikjer.

Nisem prepričana, če se tako zahvaljuje tudi v Istri, bi bilo treba preveriti. Če greste v Istro, nam sporočite, če ljudje tam rečejo “hvala” ali “fala”. In če se boste na tole moje razglabljanje spomnili, ko boste v Istri – velika vam fala. Se »zafaljujem«. Če na celinski Hrvaški rečete “fala”, bodo ljudje takoj vedeli, da ste iz Dalmacije. Dalmatinska beseda fala je res specifična in zelo zlahka razkrije tvoje govorno področje.

8. Mulac / Mulica

»Mulac in mulica« sta mlad fant in mlado dekle, večinoma v najstniških letih. Mulac in mulica sta večinoma imeni/besedi, ki označujeta malce divje otroke (večinoma v puberteti), nagnjene k pobalinstvom in nagajivim stvarem, ki večinoma niso sprejemljive za nas odrasle.

Mulac – pogosto je ta naziv primeren tudi za »nekoliko starejšo mladino« (v 20-ih in 30-ih), še posebej, če je posameznik še posebej navihan. Lahko pa tudi, da bo nekoliko starejša/mlajša gospa, npr. pri 50-ih letih, rekla, da je 23-letni moški mulac, ne pa fant, pa čeprav ta fant ni naredil prav nič kaj »spornega«, ampak je bil celo najboljši fant generacije?!

9. Fešta

Fešta pomeni isto kot zabava. Ko nekdo omeni fešto, ponavadi misli na: zabavo doma (na domačem ali vikend naslovu), poroko, kakšno lokalno zabavo, ki se na veliko praznuje med znanimi krajani ali pa someščani. Fešta pa nikakor ne pomeni odhoda v (nočni) klub, fešta je na nek način vendarle nekako bolj »intimno praznovanje«.

Na primer, če greš na dalmatinski festival na povabilo domačina – Dalmatinca, potem greš ‘feštat’. ‘Feštati’ pomeni praznovati, se zabavati. Na feštah se »vrtijo« različne zvrsti glasbe. Če pa se znajdete na zabavi s pravimi Dalmatinci, so dalmatinske pesmi, kot je ‘Nocoj je naša fešta’, neizogibne. Če se imate priložnost udeležiti dalmatinske fešte, tega povabila nikoli ne zavrnite!

10. Ladovina

Poleti poiščite senco (»ladovinu«). Ladovina je nebeški kraj, ki služi kot zavetje pred soncem. Na jadranskih plažah senco ustvarjajo dragi senčniki in predvsem dišeči borovci. Plaže s takšno senco so tudi najbolj zaželene in na njih bo tudi največ ljudi (razen če so težje dostopne). Zato, če vam domačin pove, da določena plaža nima sence, razmislite o tem, da s seboj vzamete senčnik ali pa se raje odpravite na drugo plažo.

Sonce je lahko izredno nevarno, predvsem od 11. do 17. ure sredi poletne sezone. Zdravje vam mora biti na prvem mestu! Ladovina je raj, podobno kot oaza v puščavi sredi vročih poletnih dni, predvsem po kakšnem dolgem in težaškem delu (še posebej na polju ali vinogradu). Ko temperatura tudi v senci preseže 30 stopinj Celzija, vedite, da morate biti še posebej pozorni na svoje počutje in zdravje.

11. Friško

Beseda “friško” pomeni hladno ali sveže. Vendar friško ne pomeni, da je zelo mrzlo, ampak da je le nekoliko mrzlo oziroma hladno. Ko vam domačin v Dalmaciji reče, da je zunaj friško, to pomeni, da morate obleči vsaj tanjšo jakno.

Po drugi strani pa friško pomeni tudi sveže. Friška (sveža) riba je nekaj, kar morate vedno  zahtevati, ker to pomeni, da je bila riba ravno ulovljena (tisti dan ali dan prej). Le v zelo redkih restavracijah boste videli, da so ribe označene s »friško« ali ‘zamrznjene’, zato je bolje vprašati. Obstaja pregovor: Kdor vpraša, ne zaide.

12. Fibra

Zanimivo je, da Dalmatinci v vročih poletnih dneh visoke temperature opišejo kot – temperatura. Temperaturi, ko Dalmatinec zboli in ko si s termometrom izmeri visoko telesno temperaturo, pa rečejo – fibra. Ko vam nekdo reče: »Imam fibru«, potem veste, da je bolan, da ima visoko temperaturo in da je morda bolje, da se držite stran od njega, ker je lahko nalezljivo.

“Imaš fibru?”, je vprašanje, ki mi ga je mama skozi odraščanje zastavila morda večkrat kot: “Kako si?”. “Fibravati” pomeni imeti temperaturo oziroma temperaturo, ki še raste, se viša, ne pade in je – dobesedno – nevarna za zdravje in življenje. Brez fibre, prosim.

13. Bokal

Bokal vode in bokal vina se razlikujeta le v promilih. Bokal namreč pomeni večjo posodo, vrč. Večinoma gre za 0,7-litrski ali 1-litrski vrč, redkeje 0,5-litrski. Če v restavraciji ali gostilni zahtevate bokal vina ali žganja, boste običajno dobili vrč domačega vina ali domačega žganja, ne tovarniškega.

Seveda pa to ni pravilo za prav vse restavracije, konobe in lokale, a v mnogih primerih je. Še zmeraj velja: vedno je najbolje vprašati (»Tko pita, taj ne skita!«).

14. Šinjorina

Šinjorina je naziv za vse dame, vseh starosti. Uporablja se predvsem za dame, ki jih želimo navdušiti, ker naziv šinjorina v prvi vrsti pomeni damo – fino, sladko, čedno, lepo, očarljivo žensko. Šinjorina – to je milo zvočna in lepa beseda in verjamem, da jo vse ženske radi slišijo.

Šinjorina je odlična beseda predvsem v situaciji, ko želite neko žensko, ne da bi morali izgovoriti zelo neposreden stavek in celoten kompliment, očarati. Šinjorina je ena beseda, pa vendar pomeni veliko lepega in Dalmatinke jo zato večinoma označujejo kot zelo zaželeno besedo. Lepotička, srček, mucek in podobne osladne besede so v Dalmaciji mnogo slabše rangirane, ker so mnogo preveč neposredne.

15. Dućan

Dućan je pravzaprav beseda za trgovino, vseeno za kakšno. Ko Dalmatinec reče »dućan«, se to nanaša na kateri koli objekt, ki prodaja izdelke: od velikega supermarketa do mega marketa ali trgovskega centra, trafike, male trgovine in podobno. Resda je trafika nekoliko drugačna oblika trgovine, zato ima posebno ime. Na splošno so trafike dražje in veliko manjše celo od najmanjše trgovinice.

Dućan lahko pomeni tudi trgovino z oblačili, ne le trgovino z živili. Zato se dućanu pridno dodaja opisni pridevnik: trgovina s športno opremo, cvetličarna, trgovina z avtodeli (hrvaško: dućan za sportsku robu, dućan za cvijeće, dućan za auto dijelove) itd.

16. Baraba

V vsakdanjem govoru, a ne samo v Dalmaciji, baraba večinoma pomeni zelo, zelo slabe lastnosti človeka. Baraba je večinoma oseba, ki počne slabe stvari: goljufa, igra na srečo, hodi ves čas ven, zapravlja, celo izredno slabo ravna z drugimi.

Toda baraba se – v Dalmaciji – včasih uporablja tudi kot beseda za poredne in nemirne ljudi, ki pa niso izključno slabi, ampak predvsem željni lenobne zabave 24 ur na dan, sedem dni na teden. Sicer pa, kakor zagotovo veste, ta beseda izvira iz Svetega pisma.

17. Postole / patike

Postole so čevlji, patike pa so športni copati, superge. Dobro jih je razlikovati, ker ni isto, če ti Dalmatinec reče, da je za na plažo bolje imeti superge, ti pa prideš v »postolama« (čevljih) ali še huje – japonkah, poletnih sandalih. Patike (superge) so v Dalmaciji zagotovo mnogo bolj pogost kos obutve kot čevlji. Postole (čevlje) nosijo večinoma starejši ljudje, pa še to praviloma le ob pomembnejših družinskih priložnostih kot so poroke, krsti, pogrebi in podobno. Če se boste »sredi belega dne« postavljali v čevljih, vas utegne Dalmatinec »ujeti v điru«, torej vas bo začel zbadati, zakaj ste se tako lepo obuli (uredili).

18. Sparina / propuv

Ko Dalmatincu v glavo vdre žgoča sparina, zbežite čim dlje. Sparina je Dalmatincem verjetno večji sovražnik od vseh bolezni, poplav in potresov skupaj. Sparina je pravzaprav neznosna vročina in je sredi turistične sezone neizogibna.

Propuv pa je – po slovensko – prepih. Če Dalmatinca prepiha oziroma ga »zadene propuv« in mu vdre prav do kosti, on dneve in dneve ne bo sposoben postoriti prav ničesar. Zato opozarjam: izogibajte se »sparine in propuva«.

19. Nevera

Še vedno smo pri vremenskih nevšečnostih. »Nevera« (nevihta) je zelo neugodno vreme. Najpogosteje se pojavi v poletnih mesecih, po dolgem vročem obdobju – vročini. Dalmatinci vedo, da se po vročini bliža obdobje nevere. Nevera lahko traja daljše ali krajše časovno obdobje. Znaki »nevere« so: dež, močan veter, črni oblaki, strele in grmenje. Če je zunaj hiše »nevera«, se Dalmatinec nikamor ne premakne. Od Dalmatinca v času nevere (nevihte) ne pričakujte nobene aktivnosti.

Mimogrede, hrvaški čudežni avtomobilski podjetnik Mate Rimac je svoj prestižni in super hitri avto tudi poimenoval – nevera.

20. Gužvara

Gneče so nekaj, čemur se, v poletnih vročinah, vsekakor želite izogniti. Nihče jih ne mara, še najmanj pa Dalmatinci, ko se na otoke zgrinjajo milijoni tujih turistov in Dalmatincem v vročih poletnih dneh blokirajo njihove mnogo preozke ceste. Seveda niste krivi vi – turisti, obiskovalci, ampak naš slab cestni sistem, katastrofalna državna ureditev prometne infrastrukture, ki številnih prometnih zamaškov ne rešuje hitro, učinkovito in ustrezno, pa nikakor tudi ne sistemsko.

Zato ne bodite presenečeni, če boste slišali Dalmatinca, kako zelo, zelo na glas preklinja (hrvaško: beštima). Na njegovem seznamu kletvic se takrat znajde prav vsak politik in občinski uradnik, ki se ga spomni. Kletvica je – prav tako kot batina (palica) – prišla iz raja, vam bodo razložili številni vročekrvni Dalmatinci.

21. Beštimanje

In zadnja beseda, omenjena že v prejšnjem odstavku, je beštimja, torej kletvica oz. zelo grda, nesramna in žaljiva beseda. Beštimanje (preklinjanje) je glagol, ki je bil izumljen in izvira iz besede beštimja (kletvica). Če Dalmatinci za nekoga pravijo, da »puno beštima«, pomeni, da ta oseba zelo veliko (in ponavadi tudi zelo sočno) preklinja.

Boste videli, ko boste obiskali Dalmacijo, Dalmatinci zelo radi preklinjajo in to največkrat sploh ne iz prave jeze, nekontroliranega besa ali hipne užaljenosti, ampak tudi zaradi velike sreče, neskončnega veselja, ko nekoga vidijo po dolgem času ali medtem ko opisujejo lep dan ali trenutek, ko goreče hvalijo odlično in okusno hrano itd. Vse te svoje opise morajo »vendarle nekoliko olepšati in poudariti« s kletvicami. Tako je prav, menijo naši samosvoji Dalmatinci.

V Dalmaciji se v enem dnevu morebiti pogosteje preklinja, kot se reče dober dan ali dobro jutro. Preklinjajo skorajda vsi Dalmatinci, pa naj bodo to verniki ali ateisti. Beštimja oziroma kletvica se je infiltrirala, zavlekla globoko v pogovorni jezik, kar ustvarja tudi različne, neredko zelo smešne izraze, fraze. Seveda jih tukaj ne bomo napisali, vendar jih boste v Dalmaciji zagotovo slišali.

Zaključek. Posebnost dialektov, narečja v Dalmaciji ni le v različnih edinstvenih besedah ​​in izrazih, temveč tudi v tonu, načinu in trenutku, v katerem se le-ti uporabljajo. Včasih jih boste zlahka razumeli, včasih pa ne boste imeli nikakršnega pojma, zakaj je Dalmatinec uporabil posamezno izbrano besedo.

A eno zagotovo drži – všeč vam bo govor, način govora Dalmatincev, navadili se boste številnih dalmatinskih besed (tudi tistih iz našega tokratnega izbora).

Zagotavljam vam, da ste ob branju tega izčrpnega članka vsrkali vsaj osnovni delček šarmantnega dalmatinskega govornega bogastva. Naj sedaj Dalmacija postane vaš đir!

Ps. Tekst: Valentina Vučičić iz kookylovestotravel.com, amaterske fotografije: uredništvo www.pag.si.

Sorodni članki

Muzej pelješke tradicije

Muzej pelješke tradicije (nekateri hrvaški mediji ga imenujejo tudi »Muzej pelješke težačke tradicije«) bi lahko v nekoliko svobodnejšem slovenskem prevodu imenovali »muzej kmečke, dninarske tradicije, izročila Pelješca«.

Nadaljujte z branjem

Most na Krk

Most na Krk oziroma Krški most, po hrvaško »Krčki most«, v času SFR Jugoslavije se je imenoval Titov most, je dvopasovni cestni most, ki povezuje otok Krk s hrvaško obalo pri Kraljevici (med zalivoma Črišnjevo in Scott). Dolžina mostu z vsemi dostopi znaša 1430 metrov, višina mostu na Krk je 67 metra.

Nadaljujte z branjem

Za križen

Na otoku Hvaru že dolgih pet stoletij praznujejo veliko noč na prav poseben način – z znamenito procesijo 'Za križen' (križ, razpelo). Gre za edinstven obred posebne pobožnosti ter izraz verske in kulturne identitete prebivalcev osrednjega dela otoka Hvara. Za križen je ime za tradicionalno nočno procesijo (prehodi se okrog 25 kilometrov), na otoku Hvaru, v krajih Vrbanj, Vrboska, Jelsa, Pitve, Vrisnik in Svirče. Leta 2009 je bila hvarska tradicija procesije Za križen vpisana na Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine v Evropi.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.