Compare Listings

Nad Lokrumom visi prekletstvo

Otok Lokrum ima burno zgodovino

Lokrum je dalmatinski otoček, ki se je usidral tik pred Dubrovnikom. Predvsem geografska lega otoka je določila njegovo pestro zgodovinsko pot. Kako so z Lokrumom povezani angleški kralj Rihard Levjesrčni, mali-veliki Napoleon, nadvojvoda Maksimilijan (in kasneje mehiški cesar), bavarski kralj Ludvik II. Bavarski, kraljica Sissi in habsburški prestolonaslednik Franc Ferdinand?

Otok Lokrum ima burno zgodovino

Lokrum ima, kljub svoji majhnosti, bogato zgodovino, šokira pa tudi skrivnostno prekletstvo tega lepega dalmatinskega otočka izpred samega dubrovniškega obzidja. O »turističnem otoku Lokrumu smo že pisali v prispevku z naslovom Lokrum, zelena oaza Dubrovnika, sedaj pa poglejmo podrobneje v preteklost Lokruma, odgrnimo tančico številnih skrivnosti.

Najstarejše najdbe na Lokrumu segajo v 6. in 5. stoletje pred našim štetjem (Liburni), nekoliko kasneje so po otoku zanesljivo hodili tudi stari Grki. Rimljanom je otok Lokrum v osnovi služil kot »postaja« pri trgovanju na Jadranu; na otoku so našli kos rimske stele iz 1. ali 2. stoletja našega štetja. Za lažje razumevanje; Stéla je antična nagrobna plošča ali steber iz kamna ali lesa, z napisom ali reliefom na sprednji ali več straneh.

Dubrovčani so na otok Lokrum dobro pazili, saj je bil pomembna obrambna točka pred mestom. Če bi ga osvojil sovražnik, bi lahko nadziral oziroma prekinil dostope do pristanišča, ki je bilo za Dubrovčane »dragoceno kot žafran«. Tudi zaradi tega je lahko leta 1023 dubrovniški nadškof Vital, ob pristanku najvišjega mestnega plemstva, celotni otok Lokrum podaril benediktincem. Pridni menihi na Lokrumu kmalu postavijo trden, dokaj velik samostan, ki ga skozi stoletja »dodatno izboljšujejo«.

Lokrum je leta 1192 rešil angleškega kralja Riharda Plantageneta, imenovanega Levjesrčni. Ko se je namreč Rihard Levjesrčni vračal s tretjega križarskega pohoda v Palestini, se je njegova ladja v bližini Dubrovnika znašla v zares hudih težavah. Ladja je na Jadranu zašla v hud vihar in Richard »levjega srca« se je komaj rešil na »naš opevani« otok Lokrum. Kronisti trdijo, da je v zahvalo Dubrovčanom zapustil – karikiramo – veliko »kepo zlata«.

Kakor že veste, če ste prebrali naš »turistični članek o Lokrumu, na najvišjem vrhu Lokruma stoji francoska trdnjava v obliki zvezde (Avstrijci za njimi pa so dodali še tako imenovani Maksimilijanov stolp). Trdnjava je bila zgrajena leta 1806, takoj po Napoleonovem ukazu maršalu Marmontu.

Dubrovčani so namreč konec leta 1797 prišli v hudo finančno stisko, med drugim zaradi posojila, ki so ga Francozi, točneje general Comeyras, s pretnjo topovskega bombardiranja mesta izsilili od Dubrovnika, da bi z denarjem financirali zasedbo grških Jonskih otokov (ps. posojilo ni bilo nikoli vrnjeno).

Dubrovčani so se v veliki stiski obrnili celo na papeža, da jim dovoli razpustiti samostan na Lokrumu in lepi otoček prodati nekaterim bogatašem iz mesta, da bi tako prišli do prepotrebnega denarja. To pa je že dokaj lep uvod za »pojasnitev lokrumskega prekletstva«, ki ga na dolgo in široko opiše tudi MMC RTV SLO.

V prispevku z naslovom Lokrum – skrivnostno prekletstvo dalmatinskega otočka je razkrito naslednje: V  iskanju rešitve Dubrovčani sklenejo Lokrum prodati, s tem pa se morajo po 800 letih tudi benediktinci posloviti od svojega dolgoletnega bivališča. Sedmega avgusta 1798, po še zadnji večerni maši v cerkvi, menihi oblečeni v črnino, trikrat obredejo otok s svečami in se poslavljajo od njega.

Legenda pravi, da pri tem pada vosek s sveč na zemljo, ob molitvi pa menihi izrekajo urok: “Naj bo preklet vsak, ki si prisvoji Lokrum za svoj osebni užitek!

Krvav urok začne delovati takoj, ko otok Lokrum zamenja lastnike. Dubrovniške oblasti otok prodajo trem bogatim Dubrovčanom, tudi mestnim svetnikom, Gučetiću, Sorkočeviću in Puciću, ki pa nimajo »sreče«. Dva izmed njiju naredita samomor: Sorkočević skoči z okna svoje palače, Pucić se obesi na svojem razkošnem domu, Gučetić se utopi v morju nedaleč od Lokruma. Prekletstvo zatem preskoči na bogatega dubrovniškega kapitana Tomaševića, ki pa kmalu po  nakupu otoka pride na beraško palico.

Benedektinci so očitno dobro zapisani pri bogu, saj njihov urok ne izgublja moči tudi v prihodnjih desetletjih. Ko Lokrum kupi “dr. Jakopović” iz Budimpešte, ki mu je cesar Franc Jožef I. zaupal vodenje nekih svojih poslov, kmalu odkrijejo, da je “doktor” prefrigan prevarant in da je v resnici le navaden brivec. Otok vendarle nasledi njegov nečak, ki pa v hipu, ko krene s čolnom proti Lokrumu, naleti na močan piš vetra, ki ga prevrne, on pa se –  seveda – utopi.

Leta 1859 je nadvojvoda Maksimilijan I. otok kupil od družine Tomašević. V zakleti otok Lokrum sta se Maximilian Ferdinand von Habsburg in njegova ljubljena soproga Carlota (Charlotta Belgijska) zagledala, ko se je udeležil komemoracije v spomin na 95 mornarjev, ki so umrli med eksplozijo na veliki vojaški jadrnici Triton, ki je bila zasidrana ob otoku Lokrumu.

Brat cesarja Franca Jožefa, nadvojvoda Maksimilijan, je benediktinski samostan dal preurediti v počitniški dvorec, samostanski vrt pa v botanični vrt. Maximilian je bil velik ljubitelj narave, zato je večkrat osebno nadzoroval dela. Kot zanimivost dodajmo, da je dal takrat številne sadike prepeljati iz avstrijske Koroške.

Nadvojvoda, s polnim imenom Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški, s podporo francoskega cesarja Napoleona III. in mehiških monarhistov 10. aprila 1864 postane mehiški cesar. Toda že tri leta zatem mehiške uporniške sile premagajo cesarsko vojsko, cesarja pa obsodijo na smrt z ustrelitvijo.

Carlota se po moževi usmrtitvi vrne na zakleti otok Lokrum, pri tem komaj preživi brodolom, na koncu pa umre zaradi pljučnice, psihično strta in trpeča za blodnjami.

Toda nesrečne zgodbe, povezane z Lokrumom se tukaj še ne končajo. Za Maksimilijanom I. Mehiškim pride otok Lokrum v roke njegovega nečaka in sina cesarja Franca Jožefa, avstroogrskega prestolonaslednika Rudolfa, ki je poročen z belgijsko princeso Stephanie.

Toda težava je v tem, da je Rudolf tragično in neskončno zaljubljen v baronico Marijo Vetschera in kmalu se ta prepovedana ljubezenska zveza razkrije. Prestolonaslednik Rudolf na gradu Mayerling ubije svojo ljubico in nato še sebe. O tej tragični ljubezni je bil posnet tudi film s Catherine Deneuve in Omarjem Sharifom v glavnih vlogah.

Na Lokrumu je Rudolfa obiskala tudi njegova mati, kraljica Amalija Eugenija Elizabeta, imenovana tudi Elizabeta Bavarska, ki pa jo ljudje najbolj poznamo le kot Sissi. Legenda pravi, da se je carica Elizabeta, imenovana Sissi, zaljubila v otok na obali Mrtvega morja na otoku Lokrumu in pustila bisere z razlogom, da se vrne.

Slavna kraljica je odklanjala vlogo žene, matere in cesarice, reprezentančno figuro velikanskega imperija. Namesto tega se je borila, podobno kot feministke 20. stoletja, za samouresničitev, je zapisala wikipedija. Žal je bila tudi Sissi žrtev »lokrumskega uroka«, do smrti jo je v atentatu zabodel italijanski anarhist Luigi Lucheni.

Je prekletstva konec? Ne še. MMC zapiše: »Leta 1914 se habsburški prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija odpravita na letovanje na otok Lokrum, a se še prej skleneta ustaviti na obisku priključene Bosne. Nadaljevanje zgodbe poznate – v Sarajevu ju namreč pričaka Gavrilo Princip, s tem pa se začne prva svetovna vojna, ki zruši tri cesarstva, avstroogrsko, rusko in turško«. Noro, kajne?

Zadnja zasebna lastnica otoka Lokruma je bila habsburška kneginja Windischgrätz, ki je leta 1919 otok Lokrum prodala vladi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po hrvaški osamosvojitveni vojni (Lokrum ima srečo, saj ne zagori kljub temu, da srbske paravojaške sile na otok izstrelijo številne zažigalne bombe) otok v upravljanje prevzame javni zavod Rezervat Lokrum.

Danes na otoku Lokrumu ni več sledi prekletstva (je to zaradi tega, ker ni več v zasebni lasti?!). Je pa pravljični otok Lokrum, kakor smo že ugotovili v prejšnjem članku z naslovom Lokrum, zelena oaza Dubrovnika, vsekakor izredno zanimiva in prekrasna turistična točka, ki jo obiščejo tudi številni obiskovalci bližnjega, slavnega Dubrovnika. Boš med obiskovalci tudi ti? 🙂

Ps. Za fotografski material se zahvaljujemo Javnemu zavodu Rezervat Lokrum. V prispevku Lokrum, zelena oaza Dubrovnika je objavljena tudi velika fotogalerija.  

Sorodni članki

Dalmatinska Trail Liga

Na tek v Dalmacijo? Zakaj pa ne?! Iz leta v leto je vse večja hrvaška tekaška prireditev z imenom Dalmatinska Trail Liga. Med tekači, ki radi tečejo po dalmatinskih brezpotjih je prava zvezda slovenska tekačica Eva Tušar Suhadolc, ki je na dvajsetih tekih, ki jih je pretekla zmagala prav na vseh.

Nadaljujte z branjem

Kipar Ivan Meštrović in njegove ženske

Pet žensk je še posebej navdihnilo slavnega kiparja Ivana Meštrovića, enega najvidnejših hrvaških umetnikov. Poglejmo si nekoliko pobliže Meštrovićevo ljubezensko življenje.

Nadaljujte z branjem

Velimir Vrzić – podvodni raziskovalec

V kategoriji »intervju« gostimo potapljača in podvodnega raziskovalca Velimirja Vrzića: »Že nekaj let poskušam najti kraj, kjer se je v času rimskega imperija na Jadranu odvijala največja bitka, o kateri je govoril sam Cezar«.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.