Putoholičari: Svet je lep!

Na spletnem portalu www.pag.si smo nedavno, z dovoljenjem Putoholičarjev seveda, objavili njihov odličen turistični vodič po Andaluziji. Tokrat objavljamo intervju, na vprašanja sta odgovarjala Iva in Branko, ki sta »alfa in omega« projekta Putoholičari (glej npr. https://www.putoholicari.rtl.hr/, https://www.facebook.com/putoholicari, https://www.instagram.com/putoholicari/). Vabljeni k branju. 🙂

1. Iva in Branko, prosim, za začetek nam predstavita vajin ogromen projekt Putoholičari. Zdaj veliko ljudi sodeluje z vama? Kam gredo Putoholičari, kam gre celoten projekt Putoholičari?

Projekt Putoholičari je bil zasnovan leta 2012 in res nisva pričakovala, da bo tako zrasel. Nekaj let pred dejanskim zagonom spletne strani sva več ali manj potovala z agencijo, le poredkoma v lastni režiji. To se je hitro spremenilo, saj sva kmalu ugotovila, da lahko veliko prihraniva, če potujeva v lastni organizaciji.

Te nasvete sva želela deliti z drugimi in jim olajšati potovanja, zato sva lansirala projekt, spletno stran Putoholičari, https://www.putoholicari.rtl.hr/. Facebook je bil takrat glavno družbeno omrežje, zato sva tam hitro nabrala veliko število sledilcev (opomba uredništva, marca 2024 jih je več kot 252 tisoč!), kasneje smo se priključili še na druga družbena omrežja.

Čez čas so se začela sodelovanja s strankami, poslovnimi klienti, ki so tako ali drugače povezani s potovanji, Branko je pustil službo, ker sva se skupaj odločila, da projekt Putoholičari spremeniva v posel. Za zdaj slediva trendom in projekt Putoholičari prilagajava temu, kar bralci iščejo. Kdo ve, v kaj se bo vse to razvilo.

2. Iva in Branko, predstavita se osebno. Kdo sta Iva in Branko? Na kaj se poleg potovanj še osredotočata?

Za Putoholičari se skrivata Iva in Branko, zakonca iz Medžimurja na Hrvaškem. Iva je učiteljica računalništva in dela v osnovni šoli, Branko pa se je popolnoma posvetil projektu Putoholičari, pustil službo in odprl podjetje. Rada imava živali, imava dva psa: Lea in Messija, aprila pa bova dobila še malega naslednika, Putoholičara juniorja. Skupaj potujeva že od leta 2006 in potovanje nama je postalo način življenja, rada raziskujeva svet, drugačne kulture, vedno pa rada promovirava tudi svojo domačo regijo.

3. Na kaj se vidva osredotočata na potovanju? Sam na primer vem, da nisem preveč športen tip človeka, zato v prvi vrsti ne iščem telesno aktivnih ali adrenalinskih doživetij, ampak si z največjim veseljem ogledujem kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti. Iščem tudi nek “stik” z domačini, a je to – kakopak – vedno težje, ker je vse bolj skomercializirano, sam pa si ne vzamem dovolj časa za “dolgotrajno potepanje po izbrani destinaciji”.

Midva sva vsekakor bolj za aktivni turizem. Na potovanju si bova vsekakor ogledala tudi vse znamenitosti, vedno pa bova v turistično turo vnesla tudi nekaj adrenalina, pa naj bo to vzpon na hrib, vožnja s helikopterjem, zipline, plavanje s tjulnji itd. Zelo rada imava živali, vendar paziva, da se ne udeležujeva dejavnosti, kjer se živali izkoriščajo v turistične namene.

Poleg tega se ne zadržujeva dolgo na posamezni lokaciji. Ko prideva v posamezno državo, rada čimprej, na hitro vse preizkusiva, vidiva, pokusiva, doživiva. In zagotovo nisva take vrste turista, ki bi poležavala na plaži. Tam preživiva morda le kakšno uro, se okopava, osušiva in že odbrziva naprej.

4. Prepotovala sta skoraj ves svet. Nam lahko povesta svoje najboljše turistične destinacije? In zakaj sta izbrala prav te?

Rada rečeva takole. Jugovzhodna Azija nama je super zaradi ljudi, tam je nekako najlažje navezati stik z domačini, pa tudi hrana je tam najboljša. Hvaliva Tajsko, Vietnam, Indonezijo, Filipine. Južni del Afrike naju je navdušil zaradi živalskega sveta, nor občutek je, ko se voziš in cesto prečka družina slonov ali srečaš geparda, ki ravno malica. Tukaj izpostavljava Namibijo in Bocvano.

ZDA so se doslej izkazale za državo z najlepšo naravo, njeni nacionalni parki so pravi čudež in se tja pogosto vračava prav zaradi narave. Havaje vedno rada izpostavljava kot pravi raj na zemlji, tam sva se tudi poročila, zato nama je to oddaljeno otočje še posebej všeč. Lansko leto sva odkrivala Ferske otoke, ki so poleg Islandije vsekakor zelo zanimivi in so prav lepa destinacija.

5. Sta na tej naši zemeljski obli našla kraje, kjer se nista počutila najbolje? Kaj tam ni bilo “v redu”? Sta nasploh imela med potovanji veliko težav?

Vsaki destinaciji poskušava dati priložnost in povsod najdeva nekaj, kar nama je všeč, zato ni destinacije, kamor se ne bi vrnila. Dober primer je Pariz, tam sva bila pred več kot 10 leti in sva imela zares visoka pričakovanja, potovanje pa takrat nikakor ni šlo po načrtih, zato nama Pariz takrat sploh ni bil všeč. Ampak mesto Pariz sva kasneje obiskala še nekajkrat, takrat sva ga doživljala drugače, mnogo bolje. Očitno sva se spremenila, pa tudi pričakovanja sva postavila v realne okvirje, Pariz nama je sedaj zelo, zelo všeč.

Verjameva, da je treba vsaki destinaciji dati drugo priložnost, saj pogosto nekateri zunanji dejavniki vplivajo na prvo izkušnjo destinacije. Kar zadeva težave, večjih nisva imela. No, doživela sva poskus ropa v Barceloni, vendar nič hujšega in roparjem na koncu ni uspelo. V Sarajevu so nama ukradli potovalno torbo z oblačili, vse ostalo je bilo v redu.

Potovala sva tudi v nekatere kraje, na katere sva bila posebej opozorjena ali kjer sva sprejemala nekoliko strožje varnostne ukrepe, na primer v Braziliji ali Južni Afriki. Po drugi strani pa sva obiskala Severno Korejo, za katero ljudje menijo, da je izredno nevarna, midva pa sva se tam pravzaprav počutila najbolj varno.

6. Potovanja v teh naših časih, vsaj tako se zdi, niso več ekstremen podvig, potuje ogromno ljudi… Skoraj povsod, saj turisti prinašajo denar, najdeš postelje, hrano, vodnike… V preteklosti je bilo potovanje veliko bolj zapleteno, zdaj se je treba za neko pristno turistično izkušnjo močno potruditi.

Tako je, danes vse več ljudi potuje. Potovanja niso več tako draga kot nekoč, internet je poln informacij, zato je potovati veliko lažje kot nekoč. Recimo evropska mesta, vse je podobno, vsi večinoma obiskujejo iste kraje, vse je polno turistov, bolj pristna doživetja pa doživijo tisti, ki gredo na kakšne druge destinacije, morda na destinacijo, ki ni tako turistična.

Midva vedno iščeva nekaj drugačnega, ker naju to osebno zanima, pa – seveda – tudi zaradi bralcev. Vedno poskušava raziskati nekaj zanimivih stvari in ker je najin glavni cilj pomagati ljudem pri potovanju, potem za vsako destinacijo, ki jo obiščeva (ali obiščemo, ker sedaj z nama občasno sodeluje že ekipa sodelavcev ali pa »naključnih oseb«), ustvariva natančen potovalni vodič s številnimi podrobnostmi o tej destinaciji, da našim bralcem v mnogočem olajšava organizacijo potovanja. Da bi bil vodič čim bolj izčrpen, določeno destinacijo pregledamo do potankosti, iščemo skrite kraje, zavijemo na nekatere skrite turistične poti, poskušamo zajeti prav vse.

7. Imata zares veliko izkušenj s potovanji. Z leti se je svetovni turizem močno razširil. Kakšne razlike sta vidva opazila v teh letih? Kaj je boljše, kaj slabše?

Vse je odvisno od destinacije. Ponekod globalni turizem dela veliko škodo. Turisti o svojih dejanjih sploh ne razmišljajo, pogosto za dobro fotografijo poškodujejo kakšno kulturno ali naravno znamenitost, se ne ozirajo na ljudi, ki tam živijo, brez sramu posegajo v njihovo zasebnost.

Instagram in druga socialna omrežja so prizadela številne destinacije, fotografije ali videoposnetki nekaterih krajev, ki so bili do sedaj skriti, se zelo hitro širijo in hitro postanejo t.i. instagram(ske) lokacije. Mislim, da bo vedno slabše … Nekatere države so vzele stvari v svoje roke, zato poskušajo nekatere kraje regulirati, zmanjšati število ljudi, jim omejiti dostop do nekaterih lokacij itd.

8. Izkoristimo še malo vajinih izkušenj na terenu. Katere turistične znamenitosti so na vaju pustile največji vtis? Katere so vam ostale najbolj v spominu, katere so vas najbolj očarale?

Nekako naju zadnje čase najbolj navdušuje narava. Kako mogočna je narava in kako majhni in nebogljeni smo pravzaprav ljudje! Na Zemlji so zares lepi kraji! Če imate radi naravo, potem vama priporočava: že omenjene narodne parke ZDA, Islandijo, Ferske otoke, Filipine, Indonezijo … Zanimiva lokacija, ki smo jo vedno gledali v dokumentarcih in mislili, da je ne bomo nikoli videli, je Velikonočni otok s svojimi znamenitimi skrivnostnimi kipi (imenovanimi »moai« npr. na lokaciji Ahu Tongariki). Ko bereš o njih, ko jih vidiš v živo, pa so še večja skrivnost. Prav zares – lep je svet!

9. Glede samih potovanj je moj kolega nekoč rekel, da je potovanje sestavljeno iz 50 odstotkov priprav, 30 odstotkov samega potovanja in 20 odstotkov spomina? Verjetno sta zdaj vidva zelo organiziran par, eden dela eno, drugi drugo? Koliko energije in časa porabite za fotografije, nasploh za svoj projekt?

Ko sva začela potovati, sva veliko časa in energije vložila v priprave, več mesecev sva vse do potankosti preučevala, po dnevih sva naredila natančen potovalni načrt, kaj bova počela in kam bova šla. Sčasoma, kot so Putoholičari rastli, več dela je bilo in preprosto nisva več imela časa za natančno organizacijo. Hkrati pa – na srečo – tudi drži, da sva sama postajala bolj spretna in iznajdljiva, saj so se izkušnje s potovanj kar pridno in hitro kopičile.

Dandanes se velikokrat zgodi, da danes dogovorimo, da gremo na pot že čez dan ali dva, tako da imamo čas le za hitro pakiranje, za vse ostalo pa poskrbiva sproti. Ko gre za potovanje, ki bo trajalo več tednov in ko je destinacija, kjer je morda malo težje vse organizirati, potem seveda naredimo okvirni načrt, povprašamo o najpomembnejših stvareh, ostalo pa pustimo, da se odvija relativno spontano.

Kar se tiče dela na potovanju, to je tisti del, ki ga naši sledilci, bralci, uporabniki običajno ne vidijo in pravzaprav ne vedo, kaj sploh počneva, ko potujeva. Na vsakem potovanju, v realnem času, vzdržujeva spletno stran, socialna omrežja, odgovarjava na e-pošto, sporočila, se dogovarjava s sponzorji, loviva nova sodelovanja, montirava videe itd.

Zjutraj, ko se zbudiva, najprej odgovoriva na vsa e-poštna sporočila, telefonska sporočila, komentarje, pripraviva objave za tisti dan, potem greva na oglede, vmes vedno preverjava, ali je prispela kakšna pomembna e-pošta ali sporočilo… Zvečer, ko se vrneva v nočitveno namestitev, pregledava fotografije tistega dne, izbereva najboljše, urediva videe in se pripraviva za objavo naslednjega dne.

Delo sva si razdelila, to nama bolje ustreza, potem sva bolj organizirana in učinkovitejša. Iva skrbi za Instagram in TikTok, Branko pa za Facebook in splet. Iva fotografira in snema zgodbe, Branko med tem časom upravlja dron. Nato Branko pripravlja objave, Iva pa montira videe. Nekako tako. 🙂

Številni ljudje naju sprašujejo ali je najino delo naporno. Da, seveda je naporno, nemalokrat se s potovanja vrneva zelo utrujena, ampak sama sva izbrala ta način življenja in dela. Ker nama je preprosto všeč. Rada delava, kar delava, obožujeva fotografijo, ustvarjanje videev, če pa dobiva še kakšno pohvalo, pa sva še toliko bolj zadovoljna in srečna. In potem se še lažje ženeva naprej, za več in več.

10. Ljudje, ki potujejo sami, brez agencije, vedno iščejo osnovne informacije, kako »potovati odlično z najmanj stroški«. Kakšna splošna navodila nam lahko delita? Ker sta vidva turistična (medijska) zvezdnika, imata verjetno tudi kakšne »bonuse« pri državnih ali regionalnih turističnih organizacijah, raznih organizatorjih in podobno?

Glavni nasvet je: spremljajte Putoholičare, mi opravimo polovico dela namesto vas. Pri nas na spletu najdete ugodne letalske karte, priporočila za namestitev, vodnike po določenih destinacijah, tam najdete dobesedno vse, da vam ni treba raziskovati in preverjati na več različnih straneh. Pogosto so pri nas na voljo tudi kakšni “bonusi”, nagradne igre, kakšno informacijo pa dobimo, še preden je uradno objavljena, zato ponavljam, spremljajte Putoholičarje na vseh kanalih.

Najpomembnejši nasvet za poceni potovanja pa je, da dobro raziskujete, sprašujete, preverjate na več mestih. Pogosto se vam pred nosom znajde poceni priložnost, pa je ljudje sploh ne opazijo?! Zato pa velja, da je treba mnogo spraševati in preverjati.

In ja, bodite skromni, ne pričakujte, da boste dobili ekskluzivno nastanitev, če ste zanjo plačali le 20 evrov. Dobro se pozanimajte, na katero destinacijo se odpravljate, da vas ne šokirajo kultura, ljudje, hrana. Po toči je prepozno zvoniti. Na potovanje se vedno odpravite z minimalnimi pričakovanji in veliko toleranco. Bodite pripravljeni sprejeti lokalno kulturo, se prilagoditi lokalnemu utripu in seveda uživati na polno.

11. Mimogrede, cene v turizmu so v zadnjih letih poskočile v nebo. Vsaj moj vtis je tak, da se je na primer še pred nekaj leti v evropskih metropolah nočitev dalo najti za 50 evrov, zdaj pa jo je skoraj težko najti za 100? Ali pa se morda motim?

Cene so po svetovni epidemiji korone skokovito poskočile. Najprej so šle v nebesa letalske karte, potem pa vse ostalo. Tudi na destinacijah, ki so bile nekoč ultra poceni, so se vse turistične storitve, vključno z nočitvami, zelo podražile.

Ampak razmerje se še vedno nekako ohranja, na primer za evropske destinacije boste našli poceni letalsko karto, potem pa boste veliko plačali za namestitev, medtem ko boste na primer za nekatere nadaljnje destinacije (npr. JV Azija) plačali veliko za letalsko karto, potem pa sta tam nastanitev in hrana mnogo cenejša.

Pomembno pa je poudariti, da je izredno pomemben čas potovanja. Večina ljudi potuje poleti ali ko so počitnice, to so seveda najdražja obdobja za turistične dogodivščine, a če si lahko privoščite potovanje izven teh dragih obdobij, lahko na potovanju še vedno preživite zelo, ali vsaj dokaj, poceni.

Ljudem se zdi neverjetno, da letalska karta za isto turistično destinacijo, na primer zdaj za veliko noč ali poletje, stane 300 evrov, le nekaj tednov pred veliko nočjo ali recimo jeseni pa lahko za letalski polet plačate le piškavih 30 evrov.

12. Povsod je lepo, doma je najlepše. Tako pravi pregovor. Hrvaška, pa tudi Slovenija, veljata za zelo lepo turistično deželo. Kaj vidva menita o turizmu na Hrvaškem (in morda tudi v Sloveniji)? Katere so dobre in katere slabe strani »domačega turizma«?

Zaradi epidemije korone, ker so bile meje mnogokrat zaprte, sva veliko več potovala po Hrvaški, Sloveniji in drugih sosednjih državah, odkrila pa sva veliko lepih krajev. Ljudje pogosto nimajo veliko prostega časa, zato iščejo kakšne lokacije za recimo izlete ob koncu tedna ali celodnevne izlete. Takrat v prvi vrsti priporočava »naš nekdanji jugoslovanski prostor«.

Imamo srečo, da živimo tukaj, kjer živimo, saj je na tako majhnem prostoru toliko raznolikosti, toliko zares čudovitih majhnih krajev, ki jih je vredno obiskati. Izpostaviti velja tudi prednost »razumevanja jezika«, v teh novonastalih »ex yu državah« se bomo načeloma s hibridno »srbo-hrvaščino« kar lepo razumeli. Na naših nekdanjih skupnih prostorih jezik ni ovira za radovedno samostojno potovanje, tukaj se vsi razumemo. Če se le nekoliko potrudimo. 🙂

Pod slabe strani domačega turizma bi midva vsekakor uvrstila visoke cene na Hrvaškem, predvsem poleti, na morju, na našem čudovitem Jadranu. Mnogokrat je ceneje iti nekam z letalom kot v visoki turistični sezoni na hrvaško obalo.

Bi pa spomnila, da turistično Hrvaška ne predstavlja samo morje z obalo, tudi celina zna ponuditi zares veliko. Ampak zdi se, da se v celinski turizem enostavno vlaga premalo, pa čeprav številne priložnosti le čakajo, da jih pridoma izkoristimo.

Midva živiva blizu slovenske meje, zato se pogostokrat odpraviva v Slovenijo na krajša potovanja. Čeprav sva bila v Sloveniji zares mnogokrat, v sosednji »zeleni deželi« znova in znova odkrivava stvari, ki naju zelo pozitivno presenetijo. Še posebej bi rada pohvalila razvoj slovenskega celinskega turizma, Hrvaška bi se tukaj zagotovo morala zgledovati po Sloveniji.

Iva in Branko, hvala za vajine izčrpne odgovore. In srečno na prav vseh bodočih potovanjih.

Ps. Intervju je pripravil Peter Gavez, prekrasne fotografije sta prispevala »putoholičarja« Iva in Branko.