Sveti Jurij ob Ščavnici s Staro Goro in Blaguškim jezerom

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici leži v severovzhodnem delu Slovenije, v Prlekiji, na obrobju Slovenskih goric, kjer se na zahodu vinorodni griči spuščajo v dolino reke Ščavnice, rodovitna polja ob regulirani strugi pa na vzhodu počasi prehajajo v Panonsko nižino. Dodajamo, da je Sveti Jurij ob Ščavnici od štajerskega Maribora oddaljen slabih 40, od starodavnega Ptuja dobrih 25, od prekmurske Murske Sobote le 22 kilometrov, še nekoliko bližje je Ljutomer (28 km).

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Biserjane, Bolehnečici, Blaguš, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak, Rožički Vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Ženik, Žihlava. Približno 3.000 prebivalcev živi v 27 naseljih, ki se razprostirajo na 51 kvadratnih kilometrih.

Občani Svetega Jurija ob Ščavnici se pretežno preživljajo s kmetijstvom in so hvaležni, da jih narava še vedno bogato obdarja. Zavzeto ohranjajo naravno in kulturno dediščino. Ohranjene je 8,6 km stare struge reke Ščavnice, kjer na strugi leži tudi edinstven otok, območje pa je pravi raj za žabe, ribe in vidre, ptice, prosto živečo divjad, vodne in obvodne žuželke ter rastlinstvo. Po občini so posejani številni obnovljeni tradicionalni stanovanjski in kmetijski objekti, ki še danes služijo svojemu namenu.

Na uradnih spletni straneh občine Sveti Jurij ob Ščavnici lahko preberemo: »Večje industrije v občini ni, nekaj občanov se zaposluje samih ali pri samostojnih podjetnikih, ostali pa so zaposleni v okoliških večjih krajih. V zadnjih letih se je začel poudarjati pomen turizma, v naših krajih je narava še neokrnjena, saj je ni onesnaževala industrija, pa tudi kmetijstvo, predvsem v hribovitem delu ni bilo nikdar tako intenzivno kot drugje. Bogata je tudi kulturna dediščina občine. Arhitekturna dediščina stanovanjskih in gospodarskih objektov še vedno služi svojemu namenu«.

Domačini so ponosni na svoje znane rojake: literata in politika Edvarda Kocbeka, znamenitega slovenskega politika med 1. in 2. sv. vojni, dr. Antona Koroščca in dr. Vekoslava Grmiča, katerih doprsni kipi krasijo trg v lokalnem središču. V bližnjih Biserjanah je v rojstni hiši dr. Antona Korošca urejena spominska soba. Od tod izvirajo še: dramatik Bratko Kreft, jezikoslovec Franc Ilešič, pesnik Jakob Šešerko, pisatelj Ivan Vuk Starogorski, Maistrov častnik Edvard Vaupotič in še mnogi drugi.

Stara Gora (mlin na veter in velika etnološka zbirka)

Na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turje na jugu leži Stara Gora. Naselje obdajajo njive, sadovnjaki in vinogradi, na senčnih straneh pa gozd. Stara Gora je v zadnjih letih vse bolj priljubljena turistična točka pohodnikov, kolesarjev in organiziranih skupin izletnikov, saj ima kljub svoji majhnosti številne kulturne in turistične zanimivosti. Stara Gora je najbolj množično obiskana turistična točka v občini, saj velja za pravi biser Prlekije, z mlinom na veter, baročno cerkvijo Sv. Duha, z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lipovim drevoredom, šolskim vodnjakom ter etnološko zbirko kmečkega in obrtniškega orodja v stavbi nekdanje podružnične osnovne šole.

Mlin na veter je spomenik preproste vaške kulturne dediščine na tem simpatičnem koncu Slovenije. Leta 1957 je še mlel zrnje na Kokolanjščaku pri Bečevih. To je bil prvi stari mlin na veter, ki se je kot zadnji zapisal v zgodovino naše dediščine. Leta 1996 je ta mlin dobil, po 39 letih mirovanja in počitka, svoje prestižno mesto na Stari Gori. Ta mlin danes spet melje seveda le v turistične namene. Mlinsko napravo z mlinskima kamnoma poganja vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi pogonski del mlina, saj se mora vedno usmerjati v smeri pihanja vetra.

Cerkev sv. Duha je dragocen kulturno-zgodovinski spomenik, ki s svojo gradnjo seže v leto 1697. Po naročilu njene izgradnje grofa Schachenturna mlajšega, je cerkev dobila svoje poslikave italijanskega slikarja Jakob Brolla iz Gumina. Občudovanja vredna je njena bogata baročna notranjost, ki se prav tako bohoti z njeno baročno opremo iz leta 1709. Še danes v cerkvi stoji dragocena orgelska omara iz 17.stoletja, ki je na ogled ob njenih dragocenih orglah, ki veljajo za druge najstarejše orgle v Sloveniji. Zunanja posebnost cerkve je zvonik s čebulasto streho. Cerkev je dolga 27 metrov, v višino meri 9 metrov in z zvonikom vred kar 47 metrov.

Etnološka zbirka. V prostorih nekdanje šole na Stari Gori se nahaja muzej, kjer je razstavljeno staro kmečko in obrtniško orodje. Prikazana je tudi stara oprema notranjih prostorov kmečkih hiš, gospodinjskih pripomočkov in drugi predmeti. Z zbiranjem predmetov je v preteklosti pričel domačin Jožef Čuš. Leta 1996, v času dokončanja mlina na veter, pa se je porodila zamisel o razstavi teh predmetov. Tako je njegova zbirka kmečkega in obrtniškega orodja dobila nov dom. Etnološka zbirka obsega okrog 1.000 predmetov. Razstavljeni so različni predmeti rokodelskih obrti, lova, ribolova, poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva, šolstva in običajev. V zunanjem delu muzeja so na ogled še stari šolski studenec, preša in viničarska hiša.

Dodajamo, da Staro Goro krasi tudi lipov drevored s 60 drevesi, najstarejša med njimi štejejo že okoli 200 let. Pod lipami domuje tudi stari šolski vodnjak.

Blaguško jezero (tudi kopanje v vročih dneh!)

Do Blaguškega jezera se lahko s Stare Gore odpravimo peš ali s kolesom, saj je oddaljeno le slabe 4 kilometre. Nastalo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, največja globina jezera znaša 15 metrov, površine jezera je 12 hektarjev (»občutek imaš, da je manjše«, smo komentirali na www.pag.si). Blaguško jezero je bilo takrat ustvarjeno z namenom, da bi v času poletnih suš namakali bližnja polja in zbirali odvečno vodo v času jesenskih in spomladanskih poplav.

Danes je Blaguško jezero namenjeno predvsem ljubiteljem narave in je zelo prijetna izletniška točka. Pokrajina ob jezeru je še vedno lepa in pristna, saj je jezero povsem neobremenjeno, kakor sta tudi Zlomski in Blaguški potok. Prvi napaja, drugi pa odvaja vodo iz jezera. Tako ob obeh potokih, kot samem jezeru, sta rastlinstvo in živalstvo izredno pestra. Kjer se končuje jezero, se začenja valovanje zelene pokrajine, travnikov, dreves

»Blaguško jezero s svojo tišino privablja obiskovalce, rekreativce in – predvsem – ribiče. Tudi družine z otroki in sprehajalce psov. Ljubitelje lepega. Voda je že od nekdaj privlačila ljudi, jezerska voda pa je prav s svojo spokojnostjo v današnjem času prava oaza miru«, so zapisali na spletni strani občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Ob Blaguškem jezeru je prostor našel manjši kamp z udobnimi mobilnimi hiškami skritimi v varnem zavetju dreves in številnimi prostori za popularne avtodome. Falkensteiner Premium Camping Lake Blagus izpostavlja trajnostno kampiranje v objemu bujne zelene narave.

Blaguško jezero, kljub svojim rjavim odtenkom, v vročih tednih in dnevih privablja številne kopalce, ki bodo v zavetju senčnih dreves in ob pihljanju vetriča izdatno uživali. Turistično ponudbo dopolnjujeta izposoja koles, kajakov in supov, ob jezeru je postavljena tudi prisrčno umeščena restavracija (z zelo veliko teraso in razgledom na sami strehi), ki jo hitro napolnijo številni obiskovalci.

Občinsko turistično društvo morebitnim obiskovalcem, turistom dodatno svetuje: »Pri nas si lahko spočiješ od vsakodnevnih skrbi. Poskrbiš lahko zase in svojo dušo. S pristno prleško kulinariko in izvrstnimi lokalnimi vini ne moreš zgrešiti. Ob Blaguškem jezeru si sposodiš sup, čoln, kajak ali samo plavaš. S kolesom se odpraviš po t.i. biotermalnih poteh in odkrivaš prleške griče. Na Stari Gori si lahko ogledaš edini še delujoči Mlin na veter, baročno cerkev sv. Duha in etnološko zbirko v Stari šoli.

V oljarni Kocbek ti ponudijo ogled oljarne in degustacijo odličnega bučnega olja (opomba iz www.pag.si, glej tudi daljši tekst z naslovom Oljarna Kocbek – bučno olje & turizem). Poleg oljarne Kocbek je tu tudi oljarna Belšak. Skriti kotiček ob cesti proti Ptuju se nahaja Rupertov izvir. Tu se lahko odžejaš z izvirno vodo. V tehnično-etnološkem muzeju v Bolehnečecih si lahko ogledaš zbirko motorjev, traktorjev (opomba: glej spletno stran www.oldtimer-muzej.si). Ni važno ali prideš le za en dan ali cel teden, verjamemo, da boš kmalu spet nazaj!«

Dodajamo nekaj več besed o Rupertovem izviru (ki ga na žalost google zemljevid ne najde?!). V zapisih dunajskega arhiva, je leta 1265 današnja vas Grabšinci imela 12 kmetij in strelski dvorec dveh vitezov Ruperta in Mihaela, čigavo graščino je sestavljalo tudi okoli 100 hektarjev zemljišča. Tod mimo so se pogosto napadale različne vojske, zlasti v času Karantanije in Panonije, tako da so nastali tudi zaščitni dvorci. Na mestu izvira so se vojaki pogosto zaustavljali, se spočili in napili vode, ter konje napojili. Na tem območju je bilo veliko izvirov, katere so poimenovali Rupertovi izviri. Edini preostali in urejen je ta, ki ga srečate na poti iz Svetega Jurija ob Ščavnici proti Ptuju v vasi Grabšinci. V senci dreves se ustavite, spočijete in uživate. Voda v Rupertovem izviru je pitna.

Še zmeraj mislite, da si občina Sveti Jurij ob Ščavnici ne zasluži našega vsaj enodnevnega izleta? Potem upamo, da vas prepričajo še zaključne besede zagnane in zelo prijazne Jasne Tomažin, ki entuziastično vodi lokalno turistično društvo: »Ideja za enodnevni izlet v naši občini: degustacija bučnega olja Kocbek, ogled mlina na veter na Stari Gori, ogled etnološkega muzeja in baročne cerkve Svetega Duha na Stari Gori, postanek in kosilo ob Blaguškem jezeru z možnostjo najema koles, kajaka, čolna ali sup-a.

Če želite raziskovati dlje v Prlekijo, so na severu od naše občine grad Negova, mofete Strmec (vulkanski pojav), Ivanjševska slatina (izvir vode), Radgonske gorice ali terme Radenci. Vzhodno so terme Mala Nedelja z biotermalno vodo, malce dlje zanimiva Ljutomer in Jeruzalem. Pridite k nam v Sveti Jurij ob Ščavnici, ne bo vam žal«.

Ps. Za pomoč pri pripravi teksta se zahvaljujemo turističnemu društvu iz Svetega Jurija ob Ščavnici, fotografije: TD Sveti Jurij ob Ščavnici in novinarji www.pag.si.