Compare Listings

Bučno olje, ponos Slovencev

Oljarna Kocbek – bučno olje & turizem

Le malokdo ve, da bučno olje izvira iz slovenskih tal, saj je bilo prvič v zgodovini narejeno prav na ozemlju današnje Slovenije oziroma tedanje Avstro-Ogrske. Gorazd Kocbek je predstavnik že tretje generacije podjetja družinske oljarne Kocbek, ki je skozi zgodovino kljub oviram ves čas strmo raslo. Danes so njihovi izdelki prepoznavni tako pri nas kot v svetu in bogatijo najprestižnejše jedi za gurmane – od Dubaja, Kazahstana, Tajvana, Japonske, Kuvjata, Avstralije pa vse do Amerike.

Oljarna Kocbek – bučno olje & turizem

Poglejmo si zanimivo zgodbo štajerske Oljarne Kocbek (najdete jo na naslovu Stara Gora 1, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici, v Slovenskih goricah), ki se ponaša z ekstremno dobrim bučnim oljem, v zadnjih letih pa se samozavestno spopada tudi s turističnimi izzivi, nekoliko podrobneje.

Liter olja kot celodnevna mezda

Korenine Oljarne Kocbek segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko je Alojz Kocbek, Gorazdov dedek, že daljnega leta 1928 kupil današnje zemljišče. “Zraven hiše je bil tudi mlin, in že leto pozneje se je dedek začel s tem ukvarjati samostojno – nadaljeval je z mlinarstvom ter sočasno začel pridelovati olja. Od takrat delamo vsak dan, brez prekinitve,” pripoveduje Gorazd.

Po Gorazdovih besedah se je trg sicer vedno zelo spreminjal, vseeno pa sta se največja preskoka zgodila v letih po osamosvojitvi in takrat, ko se je podjetju pridružil Gorazd. To je bilo obdobje, ko se je začel vzpon velikih trgovcev. “Včasih je bilo vse bolj preprosto kot danes, še posebej, kar zadeva zakonodajo. Vse se je dogajalo bolj ali manj v domovini, vrednost bučnega olja pa je bila v primerjavi z današnjo neprimerno višja. Oče je vedno pravil, da je dedek z enim litrom bučnega olja lahko plačal zidarju celodnevno delo,” se spominja Gorazd.

Podobno kot oče je tudi on v podjetje vstopil povsem naravno. Pred približno osemindvajsetimi leti se je zaposlil v družinskem podjetju, pred osemnajstimi pa je ob očetovi upokojitvi prevzel podjetje in ga zaradi sprememb, ki jih je zahteval trg, tudi posodobil.

Štajersko prekmursko bučno olje z zaščiteno geografsko označbo

Na svetu je 825 sort buč, od katerih ima vsaka drugačna semena. Bučno olje pridelujejo iz semen, ampak le ena vrsta buče ima prava semena za pridelavo bučnega olja. Ta buča se pri nas znotraj vrste deli na slovensko Golico in njene hibride, ki so bili iz te sorte spremenjeni zaradi sprememb vremena, sestave tal in podobnega.

“Že vrsto let imamo svoje lokalne pridelovalce – oni posadijo, jaz pa dobro vem, kaj in kje imajo ter kdo jim pobira in suši. Posušena semena pripeljemo v skladišče, kjer jih skladiščimo in po potrebi uporabljamo za predelavo. Naša zgodba je, da je vse slovensko, lokalno. Pridelujemo samo iz semen vrste Golice,” poudari Gorazd Kocbek.

Bučno olje je bilo in je verjetno še danes najbolj razširjeno v kuhinji Prlekije, Štajerske in Prekmurja ter seveda na avstrijskem Štajerskem, od koder premosorazmerno z velikostjo dežele prihajajo tudi največji proizvajalci bučnega olja.

V Avstriji se leta 2012 prav nič niso razveselili odločitve Evropske unije, da je Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija tudi zaščiteno na območju EU in vpisano v EU register zaščitenih kmetijskih pridelkov, za katere se lahko uporablja evropski simbol kakovosti Zaščitena geografska označba. K pozitivni odločitvi bruseljskih prehranskih veljakov je najbolj prispevala predložitev dokumenta, da začetki predelave bučnih semen v bučno olje v Sloveniji segajo vse v daljno leto 1750.

Narejeno z ljubeznijo, zaupanjem in tradicijo

V oljarni Kocbek danes ponujajo kar pet različni bučnih olj. “Imamo tri vrste toplo stiskanega bučnega olja (Štajersko prekmursko bučno olje z Zaščiteno geografsko označbo), ki jih ločujemo po barvi etikete. Pri bež etiketi semena meljemo na kovinske valje, pri zeleni etiketi še semena delno meljemo na mlin s kamnom.

Potem pa je tukaj še črna etiketa, ki pri nas označuje ekološko – bio bučno olje. Nato sledita dva hladno stiskana bučna olja, ker je eden prav tako narejen iz semen ekološke pridelave.”

Poleg olja imajo danes v ponudbi še paleto različnih izdelkov ki jih plemeniti okus bučnih semen. “Imamo suho salamo z bučnimi semeni in bučni pesto, ki se je uspešno uveljavil na trgovskih policah večjih trgovcev. Po novem ponujajo tudi bučni snack, testenine z bučnimi semeni, milo za prhanje, narejeno izključno iz rastlinskih maščob s poudarkom na hladno stiskanem sončničnem in bučnem olju, ter balzam za ustnice, narejen iz čebeljega voska, hladno stiskanega bučnega in sončničnega ter kokosovega olja,” našteva Gorazd, ki si prizadeva, da so njihovi izdelki ne le izjemne kakovosti, temveč predvsem drugačni od konkurence in tega, kar ponuja tržišče.

“Povezali smo se tudi z Luštom – imamo njihove sušene paradižnike, vložene v bučnem olju. V sodelovanju z zunanjim izvajalcem pa izdelujemo tudi profesionalno mešan sladoled z bučnim oljem pod blagovno znamko Stork,” še doda. Prav tako pa je pestra njihova paleta darilnega programa s katerim ob koncu leta navdušujejo svoje kupce.

“Če ponudiš nekaj drugačnega, boš vsekakor dobil krog ljudi, potrošnikov, kupcev, ki jim je ta nota oziroma smer bolj všeč kot druga. Vse mora imeti ozadje oziroma neko zgodbo, kako, zakaj … Ljudje si to želijo slišati in vedeti,” še dodaja Gorazd Kocbek. Tako so na trgu predstavili izjemno Luxury black bottle steklenico, ki je prejela Slovenskega oskarja embalaže in znamenito mednardono priznano nagrado Red Dot.

Oljarna Kocbek v petih besedah: tradicija, kakovost, ljubezen, inovativnost, zaupanje

V oljarstvo je vpeta vsa družina Kocbek, ki svojo strast živi na vsakem koraku. Gorazd o sebi pravi, da je trmast in vztrajen, kar je pri družinskem podjetništvu poglavitnega pomena. Od staršev je podedoval veliko dobrih lastnosti, ki jih je uspešno združil s poslom: “Po mami sem prevzel odnos do ljudi, tudi do posla. Ona je bila tista, ki je bila vedno vsem na voljo in pripravljena pomagati. Oče je prvi v Sloveniji naredil hladno stiskano olje – podobno kot jaz je bil trmast in inovativen.

Imel je podjetniški način razmišljanja, ki ga je podedoval po dedku.” Oče še vedno dela hladno stiskana olja, pri oblikovnih stvareh in marketingu pa Gorazdu pomaga tudi žena Mihaela, ki je nedavno, v okviru Cankarjeve založbe, izdala knjigo z recepti Moja bučna kuhinja. “Odkar se ukvarjam z družinskim poslom, so dnevi prekratki. Nanj ne gledam kot na službo, to je slog življenja. To smo mi – družina – in tako se tudi predstavljamo. Nikoli nismo bili in ne bomo trgovina, ki svoja vrata zapre ob petih ali šestih popoldne,” razmišlja Gorazd.

Pogled usmerjen v tujino, noge prikovane na slovenska tla

V podjetju Oljarne Kocbek želijo še naprej delati predvsem za slovenski trg, saj so njihovi izdelki tukaj doma. Kljub temu pa so se v zadnjih nekaj letih usmerili tudi na tuji trg. Ta je precej večji, občutno višje pa so tudi cene. Že vrsto let sodelujejo s strankami iz Amerike,  Kazahstana, Tajvana, Japonske in Dubaja. Izvoz predstavlja okoli 15 odstotkov celotne prodaje.

Medtem ko so med korono izgubili nekatere stalne kupce na ruskem in ameriškem trgu, pa jih zdaj ne izpusti iz rok kitajski trg, kjer je povpraševanje po njihovem bučnem olju in tudi bučnih semenih. »Bučno olje, ki ga sicer prodajamo v stekleničkah po deciliter, je mogoče kupiti predvsem v specializiranih prodajalnah s superhrano.

Kitajci bučno olje uživajo kot zdravilo. Zanimajo se tudi za našo kozmetiko in milo. Veliko zanimanja pa je za bučna semena, ki so veliko boljše kakovosti zaradi naših pogojev, kot jih imajo sami, kar vpliva na kakovost. Veliko zanimanja je tudi za bučno pogačo,« opisuje sogovornik.

Širitev ponudbe, zazrta je v turizem

Z obnovo Kocbekove domačije so razširili tudi ponudbo vezano na same oglede in degustacije za širše skupine ljudi, ki jih obiščejo v sklopu eno ali več dnevnih izletov. “Naši gostje so željni domačnosti, ki jim jo ponujamo z ogledom naše dejavnosti, kjer lahko doživijo in okusijo tradicijo, ki jo nadaljujemo. Tako spoznajo naše delo in hkrati pridobijo številno znanje, ki se prenaša skozi zgodovino. Ker smo želeli narediti korak dalje, smo se usmerili tudi v butični turizem, organiziramo številne »team buildinge« za poslovna srečanja in partnerje, kjer si lahko gostje sami predelajo bučna semena in se aktivno vključijo v sam proces dela.”

Še več! »Za vse popotnike, ki si želijo še nekaj več pa smo v osrčju Prlekije, na domačiji Kocbek, pripravili mirno oazo sprostitve. V nastanitvenih kapacitetah, ki jih ponujamo, vas bo premamil vonj bučnega olja obdan z neokrnjeno naravo. Sprostitev ob pogledu na plavalni ribnik, ki ga obdaja domači gozd bo še lepša, ko vas bo v rano jutro prebudilo jutranje sonce s pogledom na pašo srnjadi ali drug živalski habitat.

V sklopu domačije so trenutno na voljo tri nastanitve. Družinski studio, ponuja edinstveno priložnost oddiha na podeželju v sklopu družinske oljarne. Nahaja se v prvem nadstropju zgradbe, ki je v preteklosti sprva služila kot mlin, danes kot objekt za pridelavo bučnega olja. Tam kjer je danes velik odprt studio na 40 m2, se je nekoč po lesenih silosih presipavalo žito.

S svojo edinstveno zgodbo pa vas bo prepričal apartma, ki je nastal iz sobice, v kateri sta nekoč prebivala babica Antonija in dedek Alojz. Danes apartma, ki je eden od najstarejših prostorov oljarne Kocbek, pripoveduje zgodbo zgodovine prepleteno s sodobnim pridihom ustvarjanja prihodnosti, ki jo vodi že tretja generacija oljarjev.

Potem je tukaj še majhna sobica, ki ponuja unikatno izkušnjo, ki vas ne bo pustila ravnodušne. Leseni pridih tramov vas bo opominjal na njeno prvotno funkcijo, ki je služila kot knjižnica domače gospodarice. Kasneje kot igralna sobica otrok, ki so odraščali na domačiji Kocbek. Družina jo je preuredila in pripravila posebej za tiste, ki se bodo ustavili, da si vzamejo zgolj oddih za krajši čas ali sprostitev.

Ne smemo pa spregledati čudovitega naravnega in plavalnega ribnika, ki je na voljo za poletno osvežitev. Ribnik z naravnim rastlinjem in lastnim izvirom vode, ki je na domačiji obdan z gozdom, nudi gostom čudovit naravni zen. Prepustite se brezdelju ob poležavanju na veliki terasi in si privoščite oddih z dogodivščino odkrivanja družinskih skrivnosti na domačiji Kocbek.

Ps. Za pomoč pri pripravi promocijskega teksta, pa tudi za fotografije, se uredništvo www.pag.si zahvaljuje Oljarni Kocbek.

Sorodni članki

HaHaHouse, muzej smeha v Zagrebu

HaHaHouse, nov muzej v Zagrebu na Hrvaškem, ponuja edinstveno izkušnjo, s katero lahko prek interaktivnih eksponatov izperete negativnost in doživite večkratne izbruhe smeha. Muzej, ki ga je ustvarila Andrea Golubić, želi povrniti optimizem in zdraviti s smehom. Nikoli ne pozabite: Pravijo, da je smeh najboljše zdravilo - in zdaj lahko svoj odmerek dobite brez recepta, samo v muzeju smeha v Zagrebu, na lokaciji HahaHouse. Poglejmo si zagrebški muzej smeha nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Slovenske gorice so preprosto čudovite

Ob pogledu na Slovenske gorice z višine se nam na obzorju izriše čudovita valovita gričevnata pokrajina, kjer so doma dobrosrčni in hudomušni ljudje, zmeraj pripravljeni, da vam odprtih rok in s širokim nasmehom ter z velikim spoštovanjem do narave, razkažejo svoj dom. Pogled na gričevnato pokrajino Slovenskih goric bogatijo številni, skrbno urejeni in prostrani vinogradi na prisojnih legah, vrhove gričev pogosto krasijo cerkvice, okoli katerih so običajno nastala trška jedra. Četudi ima danes večina cerkva baročno podobo, sodijo nekatere med njimi tudi v poznogotsko, včasih celo romansko obdobje.

Nadaljujte z branjem

Festival svetlobe Zagreb 2025

Od 19. do 23. marca 2025 (v večernih urah seveda) bo v glavnem mestu Hrvaške že sedmič potekal zagrebški Festival svetlobe. V organizaciji Turistične skupnosti mesta Zagreb in partnerjev ter ob podpori mesta Zagreb se bodo ponovno združile domišljija, umetnost in svetlobne tehnologije, ki bodo s pozitivno energijo in dobrimi čustvi naznanile pomlad. Vsi obiskovalci (vse je brezplačno!) bodo v petih dneh lahko obiskali skupno 33 atrakcij na 28 lokacijah četrti Gornji grad in Donji grad, ki bodo ponovno pozdravile nov začetek in novo upanje – pomlad!

Nadaljujte z branjem