Compare Listings

Za vse ljubitelje planin

Alan Čaplar: Planinarski vodič po Hrvatskoj

Izšla je nova, prenovljena izdaja planinskega vodnika »Planinarski vodič po Hrvatskoj«. V založbi Mozaik knjiga so zapisali: To prenovljeno izdajo objavljamo natanko deset let po izidu prve izdaje. Vmes smo jih izdali šest, s čimer je knjiga Planinarski vodič po Hrvatskoj eden naših najbolje prodajanih priročnikov. Avtor planinskega vodnika Alan Čaplar je ob izidu, novembra 2021, dejal: “Pohodniški vodnik ne živi, ko je na polici, ampak ko se uporablja”.

Alan Čaplar: Planinarski vodič po Hrvatskoj

Knjiga »Planinarski vodič po Hrvatskoj« ponuja obsežen pregled možnosti za planinarjenje na Hrvaškem. Planinski vodnik avtorja Alana Čaplarja z naslovom Planinarski vodič po Hrvatskoj vsebuje ogromno praktičnih podatkov, ima lepo bogato grafično obliko in moderen pristop.

Vodnik Planinarski vodič po Hrvatskoj služi kot dobra osnova za planinarjenje lahkih poldnevnih sprehodov, celodnevnih izletov in večdnevnih tur na Hrvaškem.

Alan Čaplar je na predstavitvi dejal: »Če boste prehodili večino poti iz knjige Planinarski vodič po Hrvatskoj, lahko zagotovo trdite, da ste zelo dobro spoznali celotno Hrvaško in njene številne lepote«. Knjiga Planinarski vodič po Hrvatskoj je na voljo v prodajni mreži založbe Mozaik knjiga in v spletni prodajalni hrvaške planinske zveze.

Več o samem vodniku »Planinarski vodič po Hrvatskoj« bomo povedali nekoliko kasneje, sedaj bomo Alanu Čaplarju, avtorju knjige Planinarski vodič po Hrvatskoj zastavili nekaj vprašanj, naredili bomo manjši, krajši intervju.

1. Alan Čaplar, katere svoje gore, hribe, planine imajo Hrvati najbolj radi? Katere hrvaške planine so najbolj obiskane? Zakaj so prav te planine najbolj zanimive hrvaškim planincem, hribolazcem?

Največja lepota hrvaških gora in planin je v tem, da so zelo raznolike in zato ene, posamezne ni lahko izpostaviti kot najbolj zanimive. Če pogledate hribe v Slavoniji in jih primerjate s hribi na jadranskih otokih, boste videli, da sta to dva popolnoma različna svetova.

Gorski kotar se bistveno razlikuje od Biokova, Dinara se bistveno razlikuje od gora v Hrvaškem zagorju. Takšne planine zagotavljajo čudovita alpinistična doživetja in zato ni nič nenavadnega, da je na Hrvaškem veliko planincev. Po številu obiskovalcev sta najbolj priljubljeni planini Medvednica in Samoborsko gorje, kar je logično zaradi same bližine mesta Zagreba. Če pa že iščemo najbolj zanimivo planino in jo moramo izluščiti med vsemi, potem je to zagotovo naš slavni Velebit.

2. Alan Čaplar, mislite, da je katera hrvaška gora, planina “nepošteno” izpadla s tega seznama? Katere hrvaške gore, hribi ali planine bi po – vašem predlogu – morali biti bolj v fokusu planincev (in celo turistov). In zakaj ravno te? Kateri hrvaški vrhovi so za vas osebno najlepši? S katerih hrvaških vrhov streljajo najlepši razgledi?

V Liki in Kordunu so zelo lepe gore in dokaj visoki vrhovi, ki še niso planinsko »obdelani« in večinoma niso poznani. Vseeno pa je morda dobro, da so v hrvaških gorah kraji, ki bodo bolje ohranjeni za prihodnje rodove.

Hrvaške gore so na splošno lahko dostopne in zato so številne že dolgo v središču pozornosti planincev. Zadnje čase je v gorah tudi veliko ljudi, ki niso člani planinskih društev. Upam, da bodo ti planinci, ki vse pogosteje pohajkujejo po naših planinah, znali ustrezno doživljati in predvsem ohranjati naravno in kulturno dediščino naših gora.

Osebno so mi najbolj všeč vrhovi Velebita. Skoraj z vseh velebitskih vrhov se odpirajo čudoviti razgledi na Jadransko morje. Po širini razgleda zagotovo izstopa tudi vrh Vojak na istrski planini Učki. Lepe spomine imam tudi na sončne vzhode in zahode, ki sem jih opazoval na vrhu Risnjaka.

Vsekakor rad uživam tudi v lepotah Kleka, Bjelolasice in Bijelih stijen. V notranjosti Hrvaške so mi še posebej všeč Kalnik, Ravna gora, breg Lović v Žumberku.

3. Alan Čaplar, imate kakšno informacijo, katere hrvaške gore, hribe, največkrat obiskujejo Slovenci? So to več ali manj gore blizu državne meje ali pa se Slovencem ni težko zapeljati »malo južneje«, da se povzpnejo na kakšen zanimiv vrh?

Hrvaški in slovenski planinci imajo tradicionalno dobre planinske povezave, zato ni nič nenavadnega, da se pogosto in veliko srečujejo v gorah, predvsem na tistih vrhovih in poteh, ki se nahajajo v bližini skupne meje ali na njej. Kakovostno sodelovanje se odraža tudi v velikem številu skupnih akcij. O tem sva s Krunoslavom Milasom pred nekaj leti napisala obširen članek v »Hrvatskem planinaru«, članek pa je bil objavljen tudi v slovenskem Planinskem vestniku.

Naj vas spomnim, da sta Hrvaška planinska zveza in Planinska zveza Slovenije organizirala in izvedla številne uspešne skupne odprave v Himalajo, nenehno poteka izmenjava izkušenj in medsebojna podpora pri planinskem izobraževanju, najboljše o tem pripoveduje razstava »Skupaj v planinah«, ki je bila prvič predstavljena v Planinskem muzeju v Mojstrani, potem pa je naredila še dolgo turnejo po številnih drugih slovenskih, pa tudi hrvaških, krajih.

Posebej me veseli, da hrvaške gore obišče tudi veliko število slovenskih planincev, pa ne le tistih na obali ali na otokih. O tem najbolje priča veliko število slovenskih planincev, ki so prehodili »Hrvatsku planinarsku obilaznicu« (opomba: hrvaška verzija Slovenske planinske poti – transverzale) in si pridobili zaslužena priznanja za obisk najlepših hrvaških vrhov.

Moja žena skrbi za gorniško tekmovanje Gojzerica, na katerem sodeluje tudi veliko slovenskih planincev. Statistike kažejo, da je največ slovenskih planincev v hrvaških gorah ob hrvaško-slovenski meji, na Velebitu, na otoških pohodniških poteh pa boste v poletnih mesecih pogosteje kot hrvaško slišali slovensko besedo.

4. Alan Čaplar, čeprav hrvaške gore niso “ekstremno ali zelo, zelo visoke”, je tam izgubilo življenje že kar »precej ljudi«, vsako leto pa mnogi hribolazci, večinoma slabo pripravljeni »turistični izletniki«, v hrvaških planinah naletijo na resne težave, reševati jih mora gorska reševalna služba.

Gora, tudi hrvaških, ne gre nikoli podcenjevati in na vsak izlet je treba biti dobro pripravljen in opremljen. To je treba vedno znova poudarjati. Ravno zaradi dviga ravni planinske varnosti planinska društva redno organizirajo planinske šole po programu Hrvaške planinske zveze.

Prav tako vas želim spomniti, da se je Hrvaška gorska reševalna služba zelo razvila in deluje kot specializirana strokovna služba Hrvaške planinske zveze. K varnosti planinarjenja zagotovo pripomore tudi vzorno delo številnih planinskih vodnikov in markacistov Hrvaške planinske zveze, ki skrbijo za vse pohodniške poti v naših, hrvaških gorah.

Na Hrvaškem imamo danes kar 6.500 kilometrov pohodnih poti in 155 planinskih domov, hiš in zavetišč. Gre za zelo pomembno in dobro razvito infrastrukturo, ki zagotavlja visoko stopnjo varnosti vsem, ki obiskujejo hrvaške gore.

5. Alan Čaplar, približujeva se samemu koncu tega krajšega intervjuja. Vas lahko prosim za vašo osebno izbiro, recimo petih ali desetih, enodnevnih ali dvodnevnih lažjih planinskih izletov? Takšnih, ki so še posebej primerni za vse slovenske hribolazce (ne le za izurjene in izkušene alpiniste), torej skorajda za vsako družino, če je le ta količkaj »ustrezno športno pripravljena«.

Kot eden izmed zelo praktičnih rezultatov sodelovanja med Hrvaško planinsko zvezo in Planinsko zvezo Slovenije je bil izdelan predlog 10 izbranih izletov v hrvaške gore, ki je bil objavljen na spletni strani Planinske zveze Slovenije.

Opise izletov in veliko praktičnih informacij najdete na naslednji povezavi, članku z naslovom 10 večdnevnih izletov in tur po hrvaških gorah. Pri nekaterih je cilj vrh, pri drugih sama pot. Vsekakor pa vas ne bodo pustili ravnodušne. Sam sem predlagal izlete na Risnjak, Vražji prolaz, Bjelolasico, Ćićarijo, Cres in Lošinj, Zavižan, Dabarske kukove, Alan, Veliki Sadikovac, Paklenico in otok Vis. Vse to so zelo privlačne in atraktivne planinske destinacije in prepričan sem, da bo užival prav vsak, ki se odpravi na te, pa tudi kakšne druge, planinske  izlete.

6. Alan Čaplar, česa v tem kratkem intervjuju nisem vprašal, pa bi vendarle radi položili Slovencem na srce?

Hrvaško-slovenske planinske povezave so zelo močne in res se vedno veselim srečanja v gorah ali pod njimi s številnimi slovenskimi planinskimi prijatelji. Vse ljubitelje gora vabim, da se odpravijo v naše, hrvaške gore, da se dobro pripravijo na izlete in hodijo z varnim korakom. Užitka ne bo manjkalo.

Alan Čaplar, hvala za vaše odgovore. Slovencem bomo ob samem koncu predstavili še vašo osveženo knjižno uspešnico, novi planinski vodnik po Hrvaški.

»Planinarski vodič po Hrvatskoj – novo izdanje«, avtor Alan Čaplar

Po nekaj letih od zadnje izdaje je novembra 2021 izšel novi Planinarski vodič po Hrvatskoj (slovensko – Planinski vodnik po Hrvaški) avtorja Alana Čaplarja. Slikovito rečeno, ta vodnik je zasnovan podobno kot kuharska knjiga z recepti: v knjigi Planinarski vodič po Hrvatskoj je več kot 600 receptov, kako »skuhati« dober gorniški, pohodniški izlet.

V knjigi so na voljo seveda zelo preprosti izleti, a tudi prave poslastice za planinske sladokusce. To pravzaprav pomeni, da knjiga vsebuje precej preprosta in lažja hribolazenja,   po drugi strani pa tudi zelo zahtevne planinske ture za izkušene planince. Planinski vodnik avtorja Alana Čaplarja je namenjen predvsem planincem, lahko pa ga uporabljajo tudi pohodniki različnih profilov in različnih stopenj planinskih izkušenj.

Uporabniki prejšnjih izdaj planinskega vodnika po Hrvaški vedo, da izčrpna knjiga vsebuje in prinaša natančne opise vseh pomembnih vrhov, pohodniških poti, planinskih domov in zavetišč ter številne zanimivosti s hrvaških gora.

Celotna vsebina planinskega vodnika je zasnovana tako, da ponuja jedrnat, a hkrati podroben opis izhodišča, varianto poti (ali variante poti, če jih je več) in – seveda – opis končnega cilja.

Novi vodnik, Planinarski vodič po Hrvatskoj, prinaša posodobljene podatke, opise nekaterih novih planin, gora, vrhov in poti, poleg opisa in fotografije posamezne planinske destinacije pa je zdaj na voljo QR koda, ki usmerja na spletno stran Hrvaške planinske zveze, kjer so na voljo najnovejši opisi in popolnoma ažurirani podatki.

»S pomočjo sodobne tehnologije bo vodnik vedno v koraku s časom, saj se skoraj vse strani redno posodabljajo, zato bodo pohodniki s pomočjo tehnologije dobili točne in točne informacije. To zagotavlja dodatno interaktivnost planincem,« je na predstavitvi vodnika, 17. 11. 2021, dodal Alan Čaplar.

Knjiga Planinarski vodič po Hrvatskoj je zdaj vezana v trdo vezavo, ima večji format, ima več strani in več fotografij kot prejšnje izdaje. Novost so tudi jasni simboli, ki olajšajo krmarjenje po samem besedilu. Med fotografijami je veliko zračnih posnetkov, posnetih z dronom, ki razkrivajo nekaj povsem novih – doslej neznanih in atraktivnih pogledov na hrvaške gore, planine.

Pomembna lastnost knjige – planinskega vodiča po Hrvaškem – je, da vsebuje ogromno praktičnih podatkov, ki jih ni enostavno zbrati in obdelati. Poleg tega je avtor Alan Čaplar skušal vse gorske destinacije predstaviti s čim bolj privlačnimi fotografijami. Še posebej pohvalno je, da med 1.300 objavljenimi slikami ni nobene, za katero bi lahko rekli, da je vsebinsko ali vizualno grda ali neuspešna, zato je planinski vodnik po Hrvaški zelo zanimiv za listanje tudi tistim, ki v njem ne bodo prebrali niti ene črke, enega stavka.

Ko že govorimo o črkah, tukaj je eno zanimivo dejstvo: knjiga Planinarski vodič po Hrvatskoj vsebuje zavidljivih 1.411.350 črk. Enostavno je vtipkati milijon črk, vendar jih ni enostavno razporediti tako, da so hkrati uporabne in zanimive. Poleg tega se je pri tovrstnih knjigah, torej vodičih, treba zavedati, da lahko že ena napačna črka komu zelo oteži navigacijo po terenu in lahko človeka, hribolazca celo spravi v resno nevarnost.

Knjiga Planinarski vodič po Hrvatskoj poleg skrbno urejenih besedil ponuja tudi več kot 1300 fotografij in 75 preglednih zemljevidov. Tako vsebinsko kot grafično je bil vodnik že od začetka zasnovan tako, da je besedilo razčlenjeno na različne manjše funkcionalne enote – vse z namenom, da je vsebina čim bolj jasna. Vsi zemljevidi v vodniku so izdelani v praktični velikosti 1:100.000.

Čeprav bi moralo biti to samoumevno, je treba opozoriti, da je za pripravo takšnega vodnika potrebno več let sistematično zbirati in obdelovati podatke iz različnih virov. Alanu Čaplarju je pri tem pomagalo na desetine planincev iz vse Hrvaške. Nemogoče je našteti vse pohodnike in prijatelje, ki so vsak na svoj način prispevali k temu vodniku.

Ugledni potopisec in planinec Damir Šantek je ob prvi predstavitvi prenovljenega vodnika Planinarski vodič po Hrvatskoj dejal, da je potreba po takšnem vodniku velika, saj so gore nevarne in da mora vsak, ki gre na goro, poznati pot, po kateri hodi in kako se je najbolje pripraviti.

»Čeprav živimo v času, ko nam je vse na voljo na mobilnih telefonih, vsak, ki je bil vsaj enkrat v planinah, ve, da v gorah pogosto ostanemo brez signala. Zato je treba imeti knjižnega vodnika. Za planince rad rečem, da so nekakšna relikvija prejšnjega stoletja, a sama knjiga kot takšna za nas ljubitelje narave nosi v sebi neko toplino, spomine na pohodniške poti,« je še povedal Damir Šantek.

Poleg tega, da je odličen turistični vodnik, “ Planinarski vodič po Hrvatskoj” služi tudi kot dodatna promocija hrvaških gora in našo državo še bolj utrjuje kot planinsko destinacijo, je prepričan Šantek.

In na kaj ne smemo nikoli pozabiti, ko se odpravimo na gorniško avanturo? »Voda, dobra volja, prilagojena oprema, izogibanje precenjevanju lastnih sposobnosti, spremljanje vremena in planinski vodnik so tisto, kar potrebuje vsak pohodnik. Pohodništvo ni samo aktivnost, je celotna pot od začetka do konca, prebudi čudovit občutek sreče in zadovoljstva, ko prideš na vrh in vidiš, kaj je na dlani,« je zaključil Damir Šantek.

»Planinarski vodič po Hrvatskoj je najsodobnejša in najpopolnejša planinska knjiga na Hrvaškem; obvezno branje za vse, ki gredo na planinske izlete,« pa meni urednik knjige Vid Jakša Opačić.

Namenimo nekaj besed še o Alanu Čaplarju, avtorju planinskega vodiča Planinarski vodič po Hrvatskoj. Alan Čaplar je ugledni hrvaški alpinistični publicist, urednik, vodnik, inštruktor in popularizator alpinizma.

Alan Čaplar je tudi glavni urednik revije Hrvatski planinar in generalni sekretar Hrvaške planinske zveze. Je avtor tridesetih knjig, večinoma vodnikov in priročnikov, izdanih na Hrvaškem, v Italiji, BiH in na Kosovu, ter na stotine člankov in novic v različnih revijah.

V hrvaški planinski zvezi je Alan Čaplar deloval kot vodja komisije za oglaševanje in založništvo, kot namestnik vodje Vodniške službe in spletni urednik spletnega portala »Hrvatski planinarski savez« na spletnem naslovu www.hps.hr.

V funkciji vodje Postaje gorskih vodnikov Zagreb in predsednika Društva Via Dinarica Hrvaška je Alan Čaplar okrepil delo teh društev. Kot vodja mladinskega oddelka pri HPD v zagrebški Matici, nato pa v HPD v Željezničarju Alan Čaplar spodbuja in vodi planinsko delo z otroki in mladostniki ter organizira planinske šole.

Alan Čaplar je  organizator in vodja številnih ekskurzij in tečajev ter pobudnik številnih akcij. Je nosilec strokovnih nazivov vodnik inštruktor, markacist in varuh gorske narave. Alan Čaplar je uredil in grafično pripravil na desetine planinskih publikacij. Bil je izvršni in grafični urednik revij Meridijani, Turist plus, Ekološki glasnik, Speleolog ter več sto knjig in drugih edicij. Alan Čaplar je nosilec plakete HPS (Hrvaške planinske zveze), najvišjega priznanja hrvaške planinske obvoznice in številnih drugih planinskih nagrad in priznanj.

Ps. Za fotografije in pomoč pri tekstu se uredništvo www.pag.si zahvaljuje Alanu Čaplarju.

Sorodni članki

Opatija: advent vabi

Čarobnost adventa romantično Opatijo spremeni v idilično zimsko (turistično) destinacijo. Opatija, to prečudovito hrvaško mesto, ki z razkošno decembrsko okrasitvijo pridobi edinstven »božični« sijaj, vsako leto ponuja nepozabne prizore in doživetja.

Nadaljujte z branjem

Lastovo, carski otok

Lastovo je otok presežnikov, hvaljen je oh in sploh, z izbranimi besedami, poglejmo nekaj primerov: Lastovo, čarobni hrvaški otok, za vse, ki želijo uiti ponorelemu svetu. Lastovo, hrvaški otok, ki jemlje dih. Lastovo, prebujajoča se dalmatinska Trnuljčica. Lastovo - čarobni otok, kjer so vse plaže videti, kot da so padle iz pravljice. In to nočno nebo! Lastovo – otok, ki te prevzame. Lastovo je (v medijih) tudi: carski otok, zeleni otok, otok sreče, srce Jadrana in pa tudi najmlajši hrvaški naravni park.

Nadaljujte z branjem

Tatjana Šavorić o avanturi Via Adriatica

Tatjana Šavorić je žena, mama trem otrokom, medicinska sestra, planinka. Tatjana Šavorić je s svojim 25 kil težkim nahrbtnikom v 45 dneh prehodila vseh 1.100 kilometrov po hrvaški obmorski planinski poti imenovani Via Adriatica. Tatjana Šavorić je prva in edina ženska, ki je Vio Adriatico v zimskih razmerah prehodila sama. O svojem podvigu je Tatjana Šavorić, na naše veliko veselje, napisala knjigo z naslovom Moja Planina - Kroz gore uz more, od Prevlake do Istre.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.