Compare Listings

Raj za raziskovalce, kolesarje in hedoniste

Odkrijte Požeško-slavonsko županijo

Odkrijte Požeško-slavonsko županijo (na kolesu ali peš). Županija ima resnično izjemno okolico, kjer se prepletata rekreacija in uživanje v dobrotah. Če pa podvomite v svoje kolesarske sposobnosti, si preprosto izposodite električno kolo. Na voljo je kar nekaj ponudnikov. Ni razloga, da bi se odrekli temu doživetju. Dobrodošli!

Odkrijte Požeško-slavonsko županijo

Bogate kulturne in naravne znamenitosti Pleternice

Avgusta obišče Pleternico veliko romarjev, ki se tiho in v molitvi podajo do svetišča “Gospe od suza” (Solzne Marije), edinega takšnega kraja na svetu poleg italijanske Sirakoze. Pleterničani se lahko pohvalijo s trgom, sprehajališčem in zanimivim muzejem, posvečenim “bećarcu”, tradicionalni slavonski satirični pesmi, ki je uvrščena na UNESCO seznam nesnovne dediščine. Pleternica je tudi dom ceste rož in vina, ki se vije po gričih Starca in Klikuna, ponuja pa čudovite razglede ob kozarcu graševine.

Muzej Bećarca v Pleternici je ponos Slavonije, Baranje in Srema. Bećarac nas popelje skozi vse faze življenja. Vokalno-instrumentalni napev v dveh kiticah v sebi združuje strast do življenja in domovine ter modrost generacij in življenjsko filozofijo njihovega ljudstva. Muzej Bećarca prikazuje bećarca skozi dediče, originalne predmete in sodobno tehnologijo. Bistvo muzeja so ljudje, saj brez ljudi ni bećarca!

Požega, mesto baroka in kulturne dedščine

Požega je mesto baroka, ki so ga Rimljani poimenovali Vallis Aurea, v 19. stoletju pa je dobila ime Slavonska Atena. Zgodovina je vtkana v vsak del mesta, od Trga sv. Trojstva s spomenikom, prek gotske cerkve sv. Lovrenca s freskami iz 14. stoletja, do Trga sv. Terezije ob katerem stoji 700 let stara gimnazija, ki je vredna ogleda. Obiska vredna je tudi katedrala sv. Terezije v kateri je grobnica sv. Ivana Pavla II in bogat Diecezanski muzej s sakralno dediščino Požeške škofije.

Kolesarske poti in vinske ceste, uživanje v naravi in pristnih okusih

Požega je raj za kolesarje, saj po njenem mestu in okolici poteka več kot 600 kilometrov kolesarskih poti. Tudi planinci tukaj najdejo svoj raj, saj je okoli mesta pet čudovitih gora. Med njimi je najbolj poznana pot sokola, ki vodi na vrh Požeške gore. Gurmani se tu počutijo kot doma, saj najdemo tukaj nekatere najbolj znane slavonske restavracije s tradicionalno kuhinjo, ki privabljajo z okusi in vonji po pristni domači hrani.

S petimi gorami v okolici in več kot 30 kolesarskimi potmi v treh različnih območjih je to popolno kolesarsko okolje. Ravninski tereni so primerni za začetnike in rekreacijske kolesarje, medtem ko gozdni predeli in zahtevni vzponi privabljajo gorske kolesarje in ljubitelje kolesarskih izzivov. Naravni park Papuk, Psunj, Krndija, Gora Dilj in Požeška gora, vinogradi in vinske ceste, izletniške in razgledne točke, jezera, mestna središča, konjušnica Lipik – vse to je na voljo kolesarjem in turistom.

Na voljo je več kot 30 kolesarskih poti v treh različnih regijah: Pakrac-Lipik, Požega-Pleternica in Velika-Kutjevo. Vsaka pot je opisana v interaktivnem vodiču, ki je dostopen na spletni strani Turističke zajednice Požeško-slavonske županije, skupaj s kolesarskim vodičem po Požeško-slavonski županiji, kjer so navedeni največje in najbolj zanimive atrakcije, ki so resnično vredne obiska.

Graševina je v središču pozornosti v Požeško-slavonski županiji, saj velja za eno najbolj znanih in nagrajenih sort v regiji. Vinarji ponujajo širok spekter graševin; od penečih vin do svežih, zorjenih in oranžnih vin. Kolesarji lahko raziskujejo slikovite slavonske vinograde z atraktivnimi vinskimi kletmi, ki vabijo na degustacijo. Uživanje v Graševini, ki je pogosto usklajeno s pikantnimi slavonskimi prigrizki, je pravo doživetje. Najlepše poti vodijo skozi Kutjevo, največkrat nagrajen vinorodni predel Hrvaške, kjer se nahaja tudi najstarejša kutjevačka klet iz leta 1232, čudoviti dvorec Kutjevo in najmodernejša vinska klet na Hrvaškem.

V vinorodnem okolišu Požega-Pleternica lahko s Cesto rož in vina, ki se začne v središču Pleternice, raziskujete griče Starca in Klikuna, lahko pa tudi okolico Pakraca. Izbira je vaša, obljubimo pa, da vam bosta všeč obe. Za tiste, ki iščejo izzive pa so na voljo kratke, a zahtevne off-road poti, kot so Pot lipicancev in kun, ki se začnejo pri Državni konjušnici Lipik in povezujejo jezera Raminac in Pakurnovac ali pa vzpon do izletniške točke Omanovac na Psunju.

Ps. Promocijski tekst in fotografije: Turistična skupnost Požeško-slavonsko županije.

Sorodni članki

Krapina, dom krapinskih neandertalcev

Krapina, majhno mesto v severozahodni Hrvaški, tik ob slovenski meji, je priljubljena turistična destinacija, predvsem zaradi svoje bogate zgodovinske dediščine (ta sega kar 130.000 let v preteklost!), kulturne dediščine in naravnih lepot. Mestece Krapina se nahaja se v hriboviti pokrajini hrvaškega Zagorja in je znana predvsem kot zibelka neandertalcev, saj se tu nahaja eno najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu – Hušnjakovo, ob njem pa stoji znameniti Muzej krapinskih neandertalcev, ki je glavni turistični magnet kraja.

Nadaljujte z branjem

HaHaHouse, muzej smeha v Zagrebu

HaHaHouse, nov muzej v Zagrebu na Hrvaškem, ponuja edinstveno izkušnjo, s katero lahko prek interaktivnih eksponatov izperete negativnost in doživite večkratne izbruhe smeha. Muzej, ki ga je ustvarila Andrea Golubić, želi povrniti optimizem in zdraviti s smehom. Nikoli ne pozabite: Pravijo, da je smeh najboljše zdravilo - in zdaj lahko svoj odmerek dobite brez recepta, samo v muzeju smeha v Zagrebu, na lokaciji HahaHouse. Poglejmo si zagrebški muzej smeha nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Slovenske gorice so preprosto čudovite

Ob pogledu na Slovenske gorice z višine se nam na obzorju izriše čudovita valovita gričevnata pokrajina, kjer so doma dobrosrčni in hudomušni ljudje, zmeraj pripravljeni, da vam odprtih rok in s širokim nasmehom ter z velikim spoštovanjem do narave, razkažejo svoj dom. Pogled na gričevnato pokrajino Slovenskih goric bogatijo številni, skrbno urejeni in prostrani vinogradi na prisojnih legah, vrhove gričev pogosto krasijo cerkvice, okoli katerih so običajno nastala trška jedra. Četudi ima danes večina cerkva baročno podobo, sodijo nekatere med njimi tudi v poznogotsko, včasih celo romansko obdobje.

Nadaljujte z branjem