Samozatajna lepota Slavonije in Podravine – Bilogora
Bilogora; kjer se Podravina dotakne Slavonije
Največja hrvaška ravnica, slavonska, se na svojih robovih dotika najdaljšega hrvaškega »gorja, gričevnatega hribovja« – Bilogore. Bilogora se s svojo dolžino približno 80 kilometrov razteza skozi tri hrvaške županije: Virovitiško-podravsko, Koprivničko-križevaško in Bjelovarsko-bilogorsko. Bilogora je torej nekakšno »nizko hribovje«, ki je sestavljeno iz niza gomil in gričev, kjer boste »spoznali kaj je ljubezen«. Poglejmo nekoliko podrobneje.
V Virovitiško-podravski županiji, najzahodnejšem delu turistične regije Slavonije, poleg slavonske nižine rišeta razgled Papuk in Bilogora. Virovitiško-podravska županija je tako stičišče ravnice in gora, Slavonije in Podravine, z enim najbolj razčlenjenih meandrov Drave v svojem severnem delu pa predstavlja povsem nepričakovano doživetje narave, podnebja, kulture in gostoljubja. Vsaka naravna posebnost turistične destinacije Slavonije in Podravine je nepričakovano lepa, a tudi nepričakovano urejena in poučna.
Tokrat se bomo zadržali v podravskem delu destinacije, gričevnati Bilogori. Bilogora ni nepremagljiva gora, ampak ravno nasprotno, je krotko podravsko hribovje, ki prijazno in nežno sprejme vse ljubitelje neposrednega stika z naravo, brez posrednikov in brez »prevajanja«. Obiskovalci so tukaj v osebnem dialogu z naravo v različnih dramatičnih oblikah.
Bilogora ponuja pustolovsko zgodbo, ustvarjeno s kolesarjenjem, hojo ali jahanjem. Najvišji vrh Bilogore je gozdnat vrh Rajčevica imenovan tudi Stankov vrh (309 metrov nežne nadmorske višine), ki ga lahko osvojite s pohodom po poti »Zeleno srce«. Če imate s seboj kolo, se podajte po bilogorskih vinogradih, gozdnih cestah, makadamskih poteh in ustvarite svojo bilogorsko gozdno kolesarsko avanturo.
Bilogora vam bo pripravila fantastično izkušnjo. Zaradi svoje velike lepote v majhnem griču, bregu je Bilogora pravi dom za pisano družbo mitoloških bitij. Nekje med griči, med drevjem, med gobami ali vinogradi se skrivajo vile in velikani. Bilogorski velikani so »razcapani«, vile pa pregovorno lepe. Velikani in vile niso same, so v družbi t.i. »glođana, Begmandela, vodenjaka« in drugih, ki jih resnici na ljubo človeško oko že dolgo ni videlo, a občutek nam pravi, da so … tu nekje … pravijo ljudje.
Drama nad dramami, izkušnja nad izkušnjami, je vedno ljubezen. Ljubezni je veliko, tu pa bomo izpostavili dve: romantično in vinsko. V podravski Grabrovnici se je rodil eden najpomembnejših hrvaških pesnikov Petar Preradović. Njegova rojstna hiša je sedaj urejen Interpretacijski center, kjer boste morda izvedeli “Kaj je ljubezen”.
Bilogorski griči, vinogradi, kleti in Podravci vodijo posebno ljubezen in posebne pogovore. Tudi samozatajna Bilogora je svoje vinograde in kleti skrivala med griči. Pot do njih vodi po ovinkastih cestah, vinograde pa ptice dosežejo veliko hitreje kot ljudje. Vesele, žvrgoleče in pisane ptice so velike ljubiteljice grozdov. Da bo grozdje in vino tudi za ljudi in ne le za ptice, so Podravci sestavili klopotec.
Klopotec je preprosta in učinkovita lesena instalacija z zelo pomembnim učinkom – zahvaljujoč klopotcu ptice ne pojedo vsega grozdja, Podravci pa lahko delajo vino. Zaradi vrednosti in pomena Klopotca, pa tudi lepote pokrajine, h kateri ljudje vedno bolj stremimo v iskanju miru in pravega doživetja neokrnjene narave, ki ni daleč in tuja, ampak znana, bližnja okolica, nedaleč od Pitomača, odprli Turistično informacijski center Klopotec.
Tu lahko na enem mestu vidite, doživite krepak klopotec, ki je tudi razgledna točka. »Kladarska iža« je varen prostor za vsa srečanja in druženja, poslovna in zabavna, mala vinska klet pa ponuja znana in neznana podravska vina. Do TIC Klopotec lahko pridete tudi s kolesom ali peš, doživetje je zagotovljeno od prvega koraka pa vse do zadnje kapljice.
V Podravini so številni vinski prazniki, med najpomembnejšimi pa je nedavno »Martinje« (slovensko Martinovo), čas pretvarjanja mošta v vino. Podravci takrat na široko odpiramo svoje kleti in ne pridite nepripravljeni, ampak preučite terminologijo in osnovna pravila obnašanja “v bilogorski kleti in gostilni”. Zabava je tako zagotovljena. Tudi za predane raziskovalce vina imamo presenečenje – v Podravini se nahaja največji bilogorski ekološki vinograd. Poskusite, če še niste.
Razen gob ostalih gastronomskih čudes Podravske Bilogore še nismo omenili. Tudi Podravčani so koprivo »ukrotili«, zato iz nje pečejo kruh po skrivnem receptu. Bilogorske akacije in lipe so razkošni dvori za čebele, njihov med pa je okusu neustavljiv in nujen za zdravje. Če želite okusiti Podravino na enem mestu, obiščite družinsko turistično kmetijo Zlatni klas v Otrovancu. In pomislite, kako bi se lahko imenovala gastronomska dramska oblika.
Za eno majhno področje je tukaj na Bilogori na voljo veliko doživetij. Vemo, da se boste želeli vrniti v to lepoto. Naredite to vsaj enkrat spomladi, ko cvetita mak in kamilica. In ne boste se več spraševali, kaj je ljubezen, spoznali jo boste. Tukaj, na Bilogori, tam, kjer se Podravina dotakne Slavonije in kjer polje raste v hrib, hrib pa izgine s poljem.
Ps. Za pomoč pri pripravi teksta se zahvaljujemo Turistični skupnosti Virovitičko – podravske županije, fotografije Matija Turkalj in TZ VPŽ.