Compare Listings

Le vkup, le vkup uboga gmajna!

Muzej kmečkih uporov v Gornji Stubici

Muzej kmečkih uporov je specializiran zgodovinski muzej v Gornji Stubici (Hrvaško Zagorje). Muzej kmečkih uporov (hrvaško, originalno: »Muzej seljačkih buna«) v Gornji Stubici sistematično zbira in prikazuje zgodovinsko gradivo v zvezi s kmečkimi upori, življenjem plemičev in kmetov ter tudi predmete iz kulturne, zgodovinske in umetniške dediščine celotnega Hrvaškega Zagorja. Uradno so Muzej kmečkih uporov v baročnem dvorcu družine Oršić v Gornji Stubici odprli leta 1973, ob 400. obletnici velikega kmečkega upora leta 1573. V tekstu bo nekaj odstavkov – seveda – namenjeno tudi slavnemu ljudskemu junaku, Matiji Gubcu. Poglejmo podrobneje.

Muzej kmečkih uporov v Gornji Stubici

Muzej kmečkih uporov najdemo v Gornji Stubici, v Hrvaškem Zagorju, 4 km jugovzhodno od Donje Stubice. Gornja Stubica, v njej živi le okrog 750 prebivalcev, leži na severnih pobočjih Medvednice, na nadmorski višini 234 metrov, od Zagreba je oddaljena le 37 kilometrov, toda google maps nas opozarja, da bomo razdaljo do glavnega mesta Hrvaške z avtom prevozili šele v slabi uri. Za lažjo geografsko umeščenost dodajamo, da je Gornja Stubica od slovenskih Brežic oddaljena 43 km (50 minut vožnje), do Krapine (glej Muzej krapinskih neandertalcev) ali Kumrovca (glej tekst Kumrovec, Staro selo) pa le okrog 35 kilometrov.

Muzej kmečkih uporov v Gornji Stubici je našel prostore v baročnem dvorcu družine Oršić. Dvorec družine Oršić so gradili na mestu srednjeveške utrdbe, manjšega gradu, pod taktirko Krsta Oršića pa je bil dvorec dokončan leta 1756. Dvorec Oršić krasi kapela z iluzionističnimi freskami in poslikanim baročnim oltarjem sv. Frančiška Ksaverskega, ki sodijo v sam vrh hrvaškega baročnega slikarstva, pripisujejo pa jih slikarju Antonu Lerchingerju. Zadnja družina Oršić je dvorec zapustila pred stoletjem, leta 1924.

Zgodba o tem, kako so Oršići, graditelji našega opevanega dvorca, pridobili posest v Gornji Stubici, je vredna filmskega zapleta, če ne celotne televizijske nadaljevanke. V sedemnajstem stoletju se je eden od Oršićev, po imenu Ivan Franjo, poročil z Elizabeto Petričević, hčerko Jurja Petričevića iz Miketinca, lastnika Gornje Stubice. Elizabeta je imela brata, ki je svojo ženo Katarino iz znane družine Keglević dal ubiti prav v Stubici. Umor je pritegnil veliko pozornosti in po tedanji navadi je njena družina lahko zahtevala izročitev morilčevega premoženja kot odškodnino.

Vendar se je Petričević spletkarsko dogovoril s sestrinim možem in mu dal svoje posesti v zameno za posest Petrovina v Turopolju, ki jo je Elizabeta itak prinesla k poroki kot doto. Morilec kljub vsem prizadevanjem žrtvine družine nikoli ni bil kaznovan, a mu je bilo premoženje odvzeto v korist države. Kralj menjalne pogodbe ni hotel potrditi, ampak je te posesti z darilom zapustil Franju Oršiću. V tajnem dogovoru Oršić Petričeviću dovoli, da še naprej živi v Stubici, s pogojem, da premoženje pripade Oršićevim, če umre brez moških naslednikov, kar pa se je tudi zgodilo. Današnji dvorec je zgradil potomec Franja Oršića, Krsto, ki je bil poročen z Josipo Zichy, članico bogate in ugledne madžarske družine.

Po drugi svetovni vojni je dvorec družine Oršić, v kateri sta bila nekaj časa osnovna šola in kmečka zadruga, počasi toda vztrajno propadal, vse dokler gradu konec šestdesetih let prejšnjega stoletja niso vendarle začeli intenzivno obnavljati.

Kmalu po obnovi v dvorec postavijo muzej, Muzej kmečkih uporov. Muzej kmečkih uporov je bil za javnost uradno odprt leta 1973, prav ob 400-ti obletnici velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Muzej je odprl takratni jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito.

Okoli dvorca je oblikovan enonadstropni okrasni vrt, okolico dopolnjuje krajinski vrt z domačimi in eksotičnimi rastlinskimi vrstami, v katerem stoji tudi znameniti spomenik kmečkemu uporu in oboževanemu ljudskemu junaku Matiji Gubcu (spomenik je sicer delo slavnega Antuna Augustinčića, glej tekst z naslovom Antun Augustinčić in galerija AA). Ena glavnih znamenitosti Gornje Stubice je 400 let stara Gubčeva lipa, ki je danes zaščiten naravni spomenik.

Od leta 1993 Muzej kmečkih uporov deluje kot ena od petih organizacijskih enot Muzeja Hrvaškega Zagorja. Leta 2002 je bila v Muzeju kmečkega upora odprta nova stalna razstava, ki prikazuje razvoj fevdalizma v severozahodni Hrvaški, osrednji del Muzeja kmečkih uporov pa je posvečen kmečkemu uporu leta 1573.

V muzeju kmečkih uporov posebna razstava prikazuje hrvaški narodni preporod, čas, ko je Hrvaško Zagorje postalo družbeno in kulturno središče Hrvaške. Obiskovalci Muzeja kmečkega upora lahko spoznajo tudi vse može ilirske dobe, srečajo prvo hrvaško primadono in na razumljiv način izvedo, kako in zakaj je prišlo do odprave tlačanstva.

Muzejski fond Muzeja kmečkih puntov sestavlja več zbirk: kulturnozgodovinska, likovna, etnografska, arheološka , trienale zagorskih spominkov, razglednic in fotografij, orožja in opreme ter Viktorije Oršić. Poleg stalne razstave Muzej kmečkih puntov organizira občasne razstave, delavnice in dogodke, kot je npr. zmeraj bolj uveljavljeni viteški turnir, obiskovalci pa lahko uživajo tudi ob manjših koncertih in gledaliških predstavah.

Seveda pa nikakor ne gre pozabiti na zmeraj bolj spektakularno februarsko prireditev z naslovom »Seljačka buna«, glej na povezavi https://www.gupcev-kraj.hr/hr/seljacka-buna/. Obnova bitke na Stubičkem polju, ki poteka vsako leto od leta 2008, je postala ena najbolj priljubljenih zgodovinskih uprizoritev na Hrvaškem.

Ker se večina obiskovalcev v Gornjo Stubico, v Muzej kmečkih uporov, odpravi predvsem zaradi znamenitega kmečkega upora iz leta 1573, se spodobi, da vsaj kakšen odstavek tej temi namenimo tudi sami. Spoznajmo krvavo zgodbo enega izmed največjih slovenskih in hrvaških mučenikov in ljudskih junakov – Matijo Gubca.

Metropolitan.si je zapisal: »Veliki kmečki upor, segal je na sosednja območja sedanje Slovenije in Hrvaške, se je začel 28. januarja 1573. Sprožilo ga je kruto ravnanje barona Ferenca Tahija s podložniki. Uporni kmetje so imeli v načrtu odpraviti oblast fevdalnega plemstva. Oblast so želeli prevzeti sami, ustanovili bi nekakšno kmečko samoupravo in cesarsko vlado v Zagrebu. Podložni pa bi bili le kralju in nadvojvodi. Hkrati bi sami skrbeli za pobiranje davkov in obrambo pred Turki«.

Wikipedija pa uvodoma pravi takole: »Hrvaško-slovenski kmečki upor (hrvaško – seljačka buna), Gubčev upor (hrvaško Gupčeva buna) ali Gubčev kmečki upor je bil eden izmed številnih kmečkih uporov na Slovenskem in Hrvaškem, bil je med največjimi in najboljše organiziran. Upor, ki ga je sprožilo kruto ravnanje s podložniki barona Ferenca Tahija, se je po 12 dneh končalo s porazom upornikov in krvavim maščevanjem plemstva. Odvijal se je leta 1573, priprave pa so se začele že leto prej, trajal pa je samo dva tedna. Boj je zajel okoli 5000 kvadratnih kilometrov, udeležilo se je približno 12.000 puntarjev. Vojaški vodja upora je bil Ilija Gregorič, upornike pa je vodil slavni Matija Gubec«.

Zgodovinarji Muzeja kmečkih uporov v Gornji Stubici so na naša vprašanja odgovorili približno tako: »Vzroke kmečkega upora iz leta 1573 najdemo predvsem v slabšanju položaja kmetov in oviranem trgovanju (tudi med kmeti), med neposredne povode za upor pa lahko nedvomno štejemo spopade med samo plemiško gospodo (ki so kmete – zaradi lastnih interesov -oboroževali) ter zločine krutega Franje Tahyja in njegovega sina Gabriela. Kmetje kot cilj svojih prizadevanj poudarjajo boj za stare pravice, strmoglavljenje fevdalnega reda, nastanek samostojne kmečke države s sedežem v Zagrebu, prevzem pobiranja davkov in vzpostavitev lastne obrambe pred Turki.

Kmečki upor se je končal 9. februarja v krvavi bitki pri Stubičkih Toplicah, v kateri je bila glavnina kmečke vojske poražena. Škof Drašković je ta dogodek označil za »veliko bitko«. Začelo se je po poldnevu in končalo po šestnajsti uri na zimski večer. Glavnina t.i. kmečke vojske se je zbrala pod Gubčevim vodstvom. Odpor kmetov je bil nenavadno močan in učinkovit, čeprav so bili slabše oboroženi in izurjeni kot fevdalci s svojo vojsko, kmetom je največ žrtev povzročila izurjena konjenica.

Alapić je premagal kmečke vstajnike pri Stubičkih Toplicah, je sporočil škof kralju in dodal, da jih sedaj še kaznuje z ognjem in mečem kot izdajalce (po podatkih naj bi bilo ubitih okrog 4.000 kmetov). V bitki so ujeli tudi Gubca in ga odpeljali v Zagreb, kjer so ga po nekaterih virih mučili z razbeljenimi kleščami, okronali z razbeljeno železno krono in nazadnje razkosali, razčetverili. Plemiška sodišča so kmete za sodelovanje v uporu kaznovala po hitrem postopku. Hrvaški fevdalci so kmečki upor zadušili z množičnimi poboji, požiganjem in uničenjem celih vasi«.

Časopis Dnevnik je zapisal: »Kmečki upor iz leta 1573 je, čeprav je v zgodovinopisju pustil malo zanesljivih virov, v minulih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja je postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine, Matija Gubec pa je postal vzor človeka iz ljudstva, junaka, ki se upira tuji (nemški) nadoblasti«.

Zapuščina Matija Gubca in upornih kmetov se je stoletja ohranila v spominu obeh narodov, slovenskega in hrvaškega. Gubčev upor in mučenje sta na Hrvaškem in v Sloveniji pridobila legendarni status. Navdihnil je številne pisatelje in umetnike, med drugim pisatelja Miroslava Krležo in Augusta Šenoo, pesnika Antona Aškerca (Kronanje v Zagrebu) ter kiparja Antuna Augustinčića in Stojana Batiča.

Vodilni hrvaški filmski režiser Vatroslav Mimica je leta 1975 produciral film o uporu z naslovom Anno Domini 1573. V filmu, iz katerega je nastala tudi televizijska nadaljevanka Anno Domini 1573, je Gubca zaigral hrvaški igralec Fabijan Šovagović, do kmetov neizprosnega graščaka Tahija pa Srb Pavle Vuisić. Še en srbski igralec, Bata Živojinović, je igral upornika Gregorića. Podbana Alapića, ki stre upor, pa je zaigral slovenski igralec Lojze Rozman

Dogodki so navdihnili tudi Gubec-beg, prvo hrvaško rock opero (1975). Hrvaško-slovenski upor je leta 1937 v svoji drami Velika puntarija predstavil Bratko Kreft, ki je v uvodu v dramo napisal tudi krajšo študijo o kmečkih uporih na Slovenskem. Kmečkemu uporu iz leta 1573 je posvečen tudi muzej v Krškem, tam je postavljen tudi kip Matiju Gubcu. Takšnih primerov je še kar nekaj, mi se bomo ustavili na točki, ko bomo le še spomnili na številne ulice, ki nosijo Gubčevo ime.

Pred samim koncem tega članka naj opozorimo, da leta 2023 od slavnega kmečkega »punta« mineva točno 450 let. Tudi zato je nastal zanimiv medmuzejski projekt z naslovom Upor – Buna – Revolt 1573-2023 v katerem sodelujejo Galerija Božidarja Jakca, Kulturni dom Krško, Muzej Brdovec, Muzej kmečkih uporov iz Gornje Stubice, Muzej mesta Zagreb in brežiški Posavski muzej. Obiščite muzeje, spoznajte kmečke punte in narodnega junaka Matija Gubca, spoznali boste, da se zatirani že stoletja hrabro borijo za svoje pravice.

Zapojmo: Le vkup, le vkup, uboga gmajna, heja, hejo!//Za staro pravdo zdaj bo drajna, heja, hejo!//Zimzelen za klobuk! Punt naj reši nas tlačanskih muk.//Le vkup, v poslednji boj, tlačani, heja, hejo!//Sedaj se kmečka gmajna brani, heja, hejo!//Puško, meč, kopje v dlan! Bije za svobodo se tlačan!//Iz grajskih kevdrov teče vino, heja, hejo!//Zažgali grofu smo graščino, heja, hejo!//Grad gori, grof beži, vino teče naj, če teče kri!

Foto: Muzej kmečkih uporov Gornja Stubica.


Sorodni članki

Oliver Dragojević in »Trag u beskraju«

Sled v večnosti (po hrvaško Trag u beskraju) je v prvi vrsti pesem v genialni izvedbi Oliverja Dragojevića. »Trag u beskraju« pa je hkrati tudi ime glasbene prireditve, ki jo vsako leto, po smrti velikana hrvaške glasbe, 29. julija leta 2018, sredi poletja prirejajo v Veli Luki, »Oliverjevi domači luki«, na otoku Korčuli. Na koncertu v čast in v spomin na Oliverja Dragojevića je zmeraj slovesno, solze pa še zmeraj tečejo v potokih.

Nadaljujte z branjem

Ljubljanske sobe pobega izzivajo

Kaj je soba pobega ali »escape room« igra? Igre »escape room« so interaktivna doživetja, kjer ekipe igralcev rešujejo uganke in izzive, da bi rešile nalogo (misijo) v določenem času, običajno v 60-ih minutah. Koncept, ki ima korenine na Japonskem, je v obliki, kot jih poznamo danes, vzcvetel v Budimpešti, Beogradu in Ljubljani (blagovna znamka Enigmarium) ter se bliskovito razširil po vsem svetu.

Nadaljujte z branjem

Kravata ima svoj muzej – Cravaticum

Cravaticum je edinstven butični muzej na svetu, tam se vse vrti okrog kravat, nahaja pa se v samem središču Zagreba. Zgodovinska dejstva in zanimive zgodbe o kravati so v glavnem hrvaškem mestu predstavljene skozi zanimivo, sodobno in interaktivno razstavo, ki vas bo nezaustavljivo povlekla v zanimiv svet kravate, vse od njenih romantičnih začetkov pa do avantgardne prihodnosti. Obisk majhnega muzeja Cravaticum priporočamo prav vsem, ki si želijo odkriti zanimiva dejstva in skrivnosti o najbolj priljubljenem modnem dodatku, ki izvira prav iz Hrvaške.

Nadaljujte z branjem