Compare Listings

Katedrala sv. Lovre oz. sv. Ivana Trogirskega

Katedrala sv. Lovre v Trogirju

Trogirska katedrala sv. Lovre je eden najpomembnejših »spomenikov Trogirja«, izredno pomembna hrvaška turistična znamenitost in UNESCO-va zaščitena svetovna dediščina. Katedrala sv. Lovre, ki ji pravijo tudi katedrala sv. Ivana Trogirskega, zavzema glavno mesto med turističnimi znamenitostmi, ki jih v Trogirju nikakor ne primanjkuje. Gradnja katedrale sv. Lovre je trajala dolga stoletja, kar se verjetno najbolje vidi po krasnem zvoniku. Pri gradnji trogirske katedrale je sodelovalo več domačih in tujih mojstrov. Najpomembnejša umetniška vrednost katedrale sv. Lovre je portal (vhod) mojstra Radovana, ki je prava mojstrovina romanskega obrtništva oziroma umetnosti, s svojo brez časovno lepoto pa očara tudi kapela sv. Ivana Trogirskega.

Katedrala sv. Lovre v Trogirju

Katedrala sv. Lovre v Trogirju je turistični biser. Monumentalno arhitekturno stvaritev, katedralo sv. Lovre, so v znamenitem Trogirju gradili in nadgrajevali od 13. do približno 18. stoletja, zato se v njej prepletajo romanski, gotski, renesančni in baročni slogi. V preddverju katedrale sv. Lovre je krstilnica iz 15. stoletja, kjer je svoje znanje dokazoval Andrija Aleši. Največ pozornosti plenita znameniti Radovanov portal iz trinajstega stoletja in veličasten zvonik, mešanica umetnostnih slogov od gotike do manierizma.

Tu je tudi prečudovita kapelica sv. Ivana Trogirskega iz 15. stoletja, ki predstavlja mojstrovino evropske renesanse. Zakristija stolnice, zakladnica iz 15. stoletja, hrani zlate in srebrne umetnine, cerkvena oblačila, knjižno in arhivsko gradivo ter druge tajne in javne dragocenosti Trogirja, tega čudovitega turističnega mesta. Poglejmo si katedralo sv. Lovre nekoliko podrobneje.

Na mestu zgodnje krščanske bazilike, na prostoru na katerem je bil nekoč verjetno grški tempelj, so Trogirčani sezidali katedralo sv. Lovre. Gradnja katedrale sv. Lovre se je začela okoli leta 1200 (wikipedija omenja leto 1213). Glavni, prvi vtis te stavbe je popolna harmonija in monumentalnost, ki izhaja iz skrbno izvedenega proporcionalnega (matematično-geometričnega) sistema. Za določene vsebinske motive so graditelji inspiracijo poiskali v južni Italiji, v Anconi.

Katedrala sv. Lovre preseneča s svojo dovršenostjo kamnoseštva, z natančno klesanimi velikimi kamni, med katerimi ni videti veziva. Na južni strani je, tako kot druge stavbe v Trogirju, dobila toplo rjavo rumeno patino, značilno za lokalni kamen, ki so ga pridobivali v številnih bližnjih kamnolomih. Zanimivi so kamnoseški znaki na zahodnem pročelju in v notranjščini; rože, listi, polmeseci, kvadrati, nekatere črke, ki so jih kot obeležje zapustili srednjeveški gradbeniki iz kroga velika strokovnjaka, mojstra Radovana.

Zvonik katedrale sv. Lovre, visok je 47 metrov, se gradi od konca 14. stoletja. Prvo nadstropje zvonika katedrale sv. Lovre je bilo zgrajeno v gotskem slogu, kar je vidno na koničastih odprtinah s prefinjenimi izrezljanimi okvirji in kapiteli, vendar je bilo – prav tako kot vsa cerkev – delno uničeno leta 1420 zaradi obstreljevanja topov z beneških vojnih ladij. Po popravilu, ki ga je odlično opravil mojster Matija Gojković, je bilo sredi 15. stoletja zgrajeno drugo nadstropje zvonika, ki velja za najbolj dosleden gotski arhitekturni dosežek v Dalmaciji.

Zelo verjetno je, da so to nadstropje zvonika katedrale sv. Lovre gradili beneški mojstri, izurjeni pri gradnji beneške palače Ca d’oro. Končno nadstropje, dokončano šele leta 1605, je delo mojstra Trifuna Bokanića, izdelano je v manierističnem slogu z vsem bogatim, nekoliko raznolikim repertoarjem okrasja. Nad zgornjim nadstropjem v vogalih so skulpture Alessandra Vittoria, slavnega beneškega kiparja manieristične dobe.

V drugi polovici 15. stoletja je bil zgrajen prostor krstilnice, zgrajena je bila na severni strani preddverja katedrale sv. Lovre, zgradil in okrasil jo je mojster Andrija Aleši, Albanec iz Drača, kot lahko preberemo na napisu na notranji strani preklade portala krstilnice.

Krstilnica v katedrali sv. Lovre je obokana z lomljenim gotskim obokom, z bogato okrašeno notranjostjo, v kateri je poleg oltarja (nad katerim je kip sv. Janeza Krstnika) tudi posoda za krstno vodo. Na tleh krstilnice je grobnica, ki jo je dal narediti Matika Dragolinija. Skozi celoten »objekt krstilnice« je opazen preplet gotike in renesanse. Dodajmo še, da je Andrija Aleši prevzel vrsto ornamentalnih motivov od slovitega Juraja Dalmatinca.

Radovanov portal, vhod v katedralo sv. Lovre, je glavni portal katedrale in hkrati najpomembnejši srednjeveški portal na vzhodnem Jadranu in v tem delu Evrope. Ime je dobil po avtorju, mojstru Radovanu, ki ga je leta 1240 izklesal in podpisal kot Raduanum (pozor: strokovnjaki vendarle ugotavljajo, da celoten portal ni samo njegovo delo?!). Prekrasno kiparstvo skorajda celotnega portala katedrale sv. Lovre je značilen primer gotskega realizma in humanizma, vendar z značilnostmi starejše romanike.

Radovanov, torej glavni, zahodni portal katedrale sv. Lovre, se nahaja v preddverju. Čudovit, s strani obiskovalcev neizmerno občudovan, portal se postopoma vleče v stensko maso; ob straneh sta postavljena prežeča leva, na katerih se dvigata skulpturi, ki predstavljata Adama na desni in Evo na levi. Leva ob vhodu verjetno simbolizirata varuhe vrat (verjeli so, da vedno bedijo, celo spijo z odprtimi očmi), čeprav imajo lahko v ikonografiji lahko tudi drugačen pomen npr. ugiba se o povezavi mogočnih levov z idejo o »Kristusovem vstajenju«.

Na zunanjih podbojih portala katedrale sv. Lovre so upodobljeni apostoli in svetniki. Ob straneh teh vratnih podbojev so nanizana različna bitja (kentavri, morske deklice), zveri in eksotične živali. Podboji notranjih vrat so prekriti z reliefi, ki predstavljajo posamezne koledarske mesece. Zgornji del portala, luneta in oba loka, je dosledno prežet z evangeljsko tematiko.

V sredini zgornjega loka je razpelo, ki simbolizira odrešitev grešnega človeštva. V zgornjem delu portala je prikazano Kristusovo življenje od oznanjenja do rojstva, do trpljenja in vstajenja. Radovanovi napisi kažejo na njegova podpisana dela, analiza prostorske problematike pa razkriva Radovanovo genialnost kot kiparja, verjetno tudi gradbenika, občutljivega, izredno senzibilnega za tridimenzionalno.

Kapela svetega Ivana Trogirskega je eden najlepših renesančnih spomenikov v Evropi, nahaja se ob severni steni katedrale na mestu, kjer je nekoč stala hiša. Tako kot na primeru krstilnice se tudi prostorska zasnova kapele naslanja na prostorsko zasnovo Jupitrovega templja v Dioklecijanovi palači.

Kapela sv. Ivana Trogirskega je bila zgrajena po pogodbi, podpisani 2. januarja 1468 z Nikolo Florentincem in Andrijo Alešijem. Po tej pogodbi je bilo treba zgraditi novo kapelo, celotno dodatno stavbo s čudovitimi kipi in prekrasnim okrasjem. Kapela kot stavba, kot svojevrsten dodatek v katedrali sv. Lovre, je bila dokončana leta 1481, ko je bil postavljen tudi prvi kip, ki predstavlja sv. Janeza Evangelista.

Sledila je mukotrpna izdelava številnih posameznih skulptur v sami kapeli sv. Ivana Trogirskega. Vendar Florentinec in Aleši v skoraj treh desetletjih dela v katedrali sv. Lovre, ki so ga spremljali številni premori, nista dokončala vseh načrtovanih kipov za kapelico. Ena od niš v kapeli je še danes prazna.

Tudi oltar, ki naj bi bil ponazorjen s prizori iz svetnikovega življenja, ni bil nikoli postavljen, sarkofag (iz rdečega marmorja) s truplom sv. Ivana Trogirskega pa so v novo kapelo prenesli šele leta 1671 (opomba: sveti Ivan Trogirski, Rim, okoli 1034 – Trogir, okoli 1111, je bil krščanski svetnik, trogirski škof v 11. stoletju, po zaslugi sv. Ivana Trogirskega hrvaško-ogrski kralj Koloman leta 1105 ni razdejal Trogirja).

Sredi barvitega marmornatega poda kapele sv. Ivana Trogirskega, ki je res lepa na pogled in si zasluži obiskovalčevo pozornost, je grobnica trogirskih škofov. Ideji grobnice je prilagojena ikonografska upodobitev s svojo prostorsko logiko od tal (podzemlje), ki se nadaljuje od zemlje pa vse do oboka (nebes). Priprta vrata predstavljajo vhod v podzemlje z angeli – baklonosci.

Kljub vsem velikim težavam, tudi spremembam med samo gradnjo, je kapela sv. Ivana Trogirskega edinstveno zasnovana renesančna kiparsko-arhitekturna enota. Kapela kot celota spominja na starodavni tempelj, a tudi na razkošen mavzolej z nišami in skulpturami, katerega vodilo je krščanska vsebina in humanistični citati iz antike. Zanimiv je tudi podatek, da je bila kapela sv. Ivana Trogirskega obnovljena leta 2002 pod vodstvom ameriške fundacije Venetian Heritage Incorporation in njenega vodje Lawrenca Lovetta.

V notranjosti katedrale sv. Lovre izstopa veliki oltar v obliki lepega baldahina (ciborij), delo mojstra Mavra iz 14. stoletja, na ciboriju sta kipa Gospe in Angela (Blagovijest). Ob straneh oltarja sta ob steni kipa sv. Janeza Trogirskega in sv. Lovre v baročnem slogu iz osemnajstega stoletja. Na steni levo od oltarja je vodnjak s krono (1661). Osmerokotna prižnica z romanskimi kapiteli je delo domače umetnostne šole iz 13. stoletja, korski leseni sedeži pa so delo Ivana Budislavića (15. stoletje).

V središču cerkve visi velik lesen »luster« (svetilka) v obliki dvojnega gotskega križa iz leta 1561. Srebrne svetilke v cerkvi so votivna darila mesta Zadar (1723), Vrlika (1742), pomorščakov z Levanta ( 1688) in drugi. Orgle je leta 1940 izdelal Milan Majdak iz Vrapč pri Zagrebu, po mnenju strokovnjakov, so ene najboljših v celotni državi. Ob že omenjeni »škofovski grobici« je v katedrali sv. Lovre tudi več grobnic znanih trogiških družin (Lučić, Andreis, Kazotić, Bugoforte in drugi), Mladena III. Šubića Bribirskog t.i. “Štita Hrvata” (ščita Hrvatov) in humanista Frana Frankvila Andronika. V zakristiji katedrale sv. Lovre se nahaja večji del zakladnice z različnimi zgodovinskimi in umetniškimi predmeti.

V katedrali sv. Lovre si lahko ogledamo tudi nekaj prekrasnih likovnih del. Na stebru pred prižnico visi slika blaženega Avguština Kažotića iz Trogirja (delo Palme Mlađega, 1599). Tu so še slike mojstrov Dominika Sagomana (1738), Avguština Ridolfija (18. stoletje) in nad korom dela beneškega slikarja Tizianove šole Aleksandra Varotarija – Padovanina (1509 – 1650).

Katedrala sv. Lovre v Trogirju je veličastna zgradba. Skorajda zagotovo je katedrala sv. Lovre najbolj markantna zgradba v celotnem Trogirju. Katedrala sv. Lovre je čudovita mojstrovina (predvsem) hrvaške arhitekture. Zaradi svoje lepote in zgodovinske pomembnosti je katedrala sv. Lovre pod zaščito UNESCO-a, katedrala sv. Lovre je na prestižnem seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine. Katedrala sv. Lovre je izredno atraktivna zgradba, novinarji www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu, vsem turistom iskreno priporočamo, da si ogledajo to prekrasno trogirsko turistično znamenitost. In če je le mogoče, naj se prepustijo strokovno podkovanemu vodiču, ki bo o katedrali sv. Lovre ob ogledu »natrosil« še številne sladke podrobnosti. 🙂

Ps. Za pomoč pri pripravi samega teksta in za fotografije se uredništvo www.pag.si zahvaljuje Turistični skupnosti Trogir. Nekaj neprofesionalnih fotografij so naredili tudi novinarji www.pag.si, celotna objava tega članka pa je nastala pod pokroviteljstvom hotela Rotondo iz bližnjega kraja Seget Donji.

Sorodni članki

Riva Split

Riva Split je splitska mestna dnevna soba, najbolj priljubljen in pomemben javni prostor v Splitu. Riva Split je s svojo promenado neizogiben simbol mesta Split in velja za prvovrstno središče Splita. Riva Split je velikansko prizorišče splitskega mestnega življenja, kjer se na sami obali, na južni strani Dioklecijanove palače, ob samem robu »starega Splita«, skozi celotno leto odvijajo številne – predvsem - kulturne in zabavne prireditve. Seveda je Riva Split najbolj »živa« poleti, ko jo sredi turistične sezone napolnijo tisočeri obiskovalci iz vseh koncev sveta.

Nadaljujte z branjem

Via Crucis, podvodni muzej

Via Crucis je podvodni muzej, ki ga najdemo v zalivu Jelinak v bližini Trogirja. Projekt muzeja pod vodno globino je plod zasebne, podjetniške pobude, zasnovalo ga je podjetje Blue Nautica. Na morsko dno, na globini od štirih do desetih metrov, so postavili kar 52 betonskih kipov z religiozno tematiko, s svojimi štirinajstimi postajami križevega pota je muzej postal podvodna atrakcija, kot takšna celo edinstvena na svetu. In to še ni vse, čez nekaj časa so z vsemi ustreznimi ekološkimi merami potopili še borbeno letalo SOKO Jastreb 21.

Nadaljujte z branjem

Addio, moja ljubezen

Umetniška skulptura "Addio" na kvarnerskem otoku Lošinju je v prvi vrsti posvečena ženam mornarjem. Moderen kip iz brona, s posrečenim imenom Addio, ki je postavljen v zalivu Čikat, je po drugi strani tudi simbol tradicije, ljubezni in zvestobe.

Nadaljujte z branjem