Blejski grad, kjer zgodovina oživi

Blejski grad, simbol Bleda in – pravzaprav – celotne Slovenije, sodi med bolj ohranjene in vzdrževane gradove v našem prostoru. Prvo omembo Blejskega gradu zasledimo v pisnih virih iz l. 1011, kar pomeni, da se Blejski nedvomno uvršča med najstarejše gradove na Slovenskem. Blejski grad, ki je bil skozi zgodovino povezan z osrednjim evropskim prostorom, je tudi danes živahno kulturno stičišče. Na Blejskem gradu se sedanjost prepleta s preteklostjo in prihodnostjo.

Mogočni Blejski grad je skozi stoletja skupaj z Bledom postal prepoznaven doma in v svetu. Če se z razglednih teras Blejskega gradu zazrete na smaragdno Blejsko jezero s čudovitim otokom in po deželi, zamejeni s Karavankami in Julijskimi Alpami, tega pogleda ne boste nikoli pozabili. Tako je v svojih mojstrskih verzih zapisal že največji slovenski pesnik dr. France Prešeren: »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja.«

Blejski grad je bil kot castellum Veldes prvič omenjen v darilni listini iz leta 1011. Ta dokazuje, da je grajska stavba že stala. Nemški cesar Henrik II. je z njo briksenskim škofom, ki so že posedovali Bled in okolico podaril tudi Blejski grad in za 30 kraljevskih kmetij zemlje. Zato po času omembe Blejski grad spada med najstarejše v virih imenovane gradove na Slovenskem.

Blejski Grad je imel pestro zgodovino. Briksenski škofje so bili njegovi lastniki kar 800 let, kljub temu pa v Blejskem gradu niso nikoli živeli. Prek zakupnikov, v začetku vitezov Blejskih, so upravljali Blejski grad in pripadajoče posestvo, sami pa so živeli na južnem Tirolskem, v 300 kilometrov oddaljenem Brixnu (angleško, izvorno domače, torej italijansko, pa Bressanone).

Za Blejski grad je značilna dvojna struktura – utrjen osrednji del, namenjen bivanju fevdalnih gospodov in zunanji del z obzidjem ter poslopji za služinčad. Od najstarejše zasnove Blejskega gradu se je do današnjih dni ohranilo romansko obzidje z vhodnim stolpom. Skozi line v obrambnem hodniku se vidijo vrhovi Karavank in Mežakle, kot neke vrste naravna ura pa se izkažejo v poletnih dneh, ko skoznje posije vzhajajoče sonce.

Blejski grad so v njegovi zgodovini kar nekajkrat prizadele hude naravne nesreče. Močan potres leta 1509 je vse takratne prebivalce pognal v beg, saj so bili prepričani, da se bo Blejski grad zrušil v jezero. Tudi kasneje naravne nesreče niso prizanašale grajski stavbi, vanjo je kar dvakrat udarila strela, ki je povzročila hud požar, ta pa je uničil večji del grajskih stavb. Leta 1690 je Blejski grad ponovno prizadel tako močan potres, da je bil grad nekaj časa neprimeren za bivanje.

V preteklem tisočletju oziroma stoletju so Blejski grad temeljito obnovili in po desetih letih je bila leta 1961 temeljita obnova, s katero je Blejski grad dobil modernejšo, turističnim ogledom prilagojeno podobo, končana.

Leta 1999 je bil Blejski grad popolnoma upravičeno razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V minulih letih je bil prenovljen ali z novimi prostori in vsebinami dopolnjen večji del Blejskega gradu. Obiskovalcem je omogočena boljša in bolj osebna izkušnja spoznavanja z grajskimi vsebinami tako s tipnim vodnikom za slepe in slabovidne kot z aplikacijo za avdio vodenje v 19 jezikih, glej spletno mesto http://bled.virtualni-vodic.si/.

Ni gradov brez legend, blejska je naslednja: »Zakupnik Bleda je bil okoli leta 1500 Hartman Kreigh, ki ni bil dober gospodar. Kmetje so se mu upirali, se puntali, pritoževali škofu in cesarju. Ko je Kreigh nekega lepega dne izginil, se je govorilo, da so ga ubili razbojniki. Morda so mu sodili kmetje sami, tega nihče ne ve. Nikoli več ga niso videli. Na gradu je za njim žalovala vdova Poliksena, nič bolj milostna vladarica. Od vsakega podložnikov je iztisnila zadnji vinar (takratni denar).

V silni žalosti je v spomin na moža iz vsega svojega bogastva dala vliti zvonček za kapelico na blejskem otoku. Ko so brodarji peljali zvonček na otok, se je razbesnela nevihta, ladjica z brodarji in tovorom je potonila. Zvon, ki se je pogreznil v blato, se ob viharnih nočeh še danes oglaša iz jezerskih globin. Poliksena je bila zelo žalostna, zapustila je grad in odšla v samostan v Rim. Papež je slišal za njeno žalostno zgodbo, dal je vliti nov zvon in ga poslal na otok. Tam še danes obiskovalcem, ki zvonijo z njim, izpolnjuje skrite želje«.

Sprehod po gradu. Blejski grad ponuja veliko zanimivosti, od grajske tiskarne in vinske kleti, vodnjaka, vklesanega 12 metrov globoko v živo skalo na spodnji terasi do grajskega ostenja, okrašenega s freskami, muzeja, lapidarija, gotske kapele in grajske restavracije na zgornji terasi.

V grajski tiskarni si lahko ogledate prikaz tiska na repliki Gutenbergovega tiskarskega stroja in si s pomočjo tiskarskega mojstra odtisnete spominsko listino. Ali pa ogledate spominsko sobo Primožu Trubarju, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovstva, ki se nahaja nad samo tiskarno.

Ob obisku Blejskega gradu upravljalci zavzeto vabijo na ogled trenutne razstave v Galeriji Stolp, v katero vstopite s spodnje grajske terase. Tam se redno pripravljajo številne razstave, na katerih domačini gostijo fotografe, slikarje in mojstre sodobne uporabne umetnosti. Razstavo si lahko ogledate vsak dan v odpiralnem času gradu.

V obnovljeni sobi v tretjem nadstropju renesančnega okroglega Blejskega grajskega stolpa domuje stalna razstava, ki prikazuje življenje in delo znamenitega švicarskega zdravilca na Bledu, Arnolda Riklija. Tu lahko občutite delček tistega, kar so predhodniki sodobnega velnesa v svoje terapije uvajali že pred več kot 160 leti. Bled je kot termalno zdravilišče v svetu sicer zaslovel v drugi polovici 19. stoletja.

Od leta 1855 je namreč na Bledu deloval Arnold Rikli, eden najbolj znanih zdravnikov za atmosferične kure, ki je ta gorenjski kraj približal Evropi, svetu. Njegova zdravilna metoda je temeljila na svetlobno-zračnih, sončnih in vodnih kopelih, dietni prehrani in bivanju v naravi. Riklijevo zdravljenje je privabilo na Bled številne petične goste iz vse Evrope in spodbudilo tudi nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma na Bledu in v celotni Sloveniji.

V baročnem delu Blejske grajske stavbe, v katero vstopite z zgornje grajske terase, je na ogled stalna razstava Narodnega muzeja Slovenije, ki vas bo popeljala skozi pestro zgodovino Bleda in njegovih prebivalcev.

V muzeju je razstavljena tudi rajska ptica, ena najlepših najdb iz 6. st. n. št. Sponko (ženski nakit) v obliki pava so arheologi izkopali na Pristavi pod Blejskim gradom. Pav, prelestna ptica, ki biva v rajskem vrtu, je simbol izvora življenja in hkrati bogastva. Našteto je poosebljalo Bled v preteklosti, sedanjosti in verjamemo, da tudi v prihodnosti.

Tik ob vstopu v muzej od leta 2011 raste potomka najstarejše trte na svetu, ki v štajerskem Mariboru uspeva že več kot 450 let. Naša trta je prav posebna, saj raste na višini 599 metrov nadmorske višine in je zato pomembna etnografska posebnost. Ali ste vedeli, da je grajska trta svoje korenine pognala vse do jezera iz katerega črpa vodo in zato tako dobro obrodi?

Obiskovalci Blejskega gradu so vabljeni tudi v grajsko vinsko klet, na degustacijo kakovostnih vin in demonstracijo stekleničenja vina iz hrastovih sodov na star način. Za spomin si lahko sami napolnite steklenico vina neposredno iz hrastovega soda, za opravljeno delo pa boste prejeli spominski certifikat.

Na zgornji grajski terasi stoji prelepa gotska kapela iz 16. stoletja, ki kar vabi, da vstopite v njene, z baročnimi freskami okrašene prostore. Grajska kapela je posvečena zavetnikoma briksenske škofije na Tirolskem – škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Kapela danes spet služi prvotnemu namenu, saj se v njej odvijajo tudi cerkveni poročni obredi.

Poročna lokacija zaljubljene pare z vseh koncev sveta pritegne z mogočnostjo grajskega obzidja in stavb, ki že stoletja kot neme priče spremljajo poročne zaobljube. Pravijo, da jih Blejski grad navduši s slikovitimi razgledi in dih jemajočim mozaikom naravnih lepot. Vse to in še več so že večkrat prepoznali tudi priznani ocenjevalci Conde Nast Traveller, ki so Blejski grad uvrstili na prestižni seznam 10 poročnih destinacij na svetu ter na seznam najbolj osupljivih svetovnih prizorišč za grajske poroke.

Če ste si med ogledom Blejskega gradu zaželeli dobre hrane, žlahtne kapljice ali le odlične kave, posedite na idlični grajski terasi, s katere se ponuja prelep razgled na pravljično okolico. V grajski restavraciji pripravljajo lokalne in regionalne jedi na sodoben in prefinjen način, hkrati pa ohranjajo gastronomsko dediščino Gorenjske in Slovenije. Pogled skozi veliko panoramsko okno iz sodobno opremljene restavracije pa je eden najlepših in najbolj romantičnih, kar ste jih sploh kdaj videli.

Blejski grad je danes živahno kulturno stičišče. Tu se sedanjost prepleta s preteklostjo in prihodnostjo. Pisano kulturno in glasbeno dogajanje popestri življenje za grajskimi zidovi, včasih vas popelje v preteklost, včasih v svet.

V toplejših mesecih se vrstijo številne kulturne prireditve in doživetja, obiskovalci pa so še zlasti navdušeni nad srednjeveškimi dnevi. Takrat se grad vrne v preteklost, z vitezi in dvornimi damami, mečevanjem, požiranjem ognja in številnimi drugimi spretnostmi, ki vas navdušijo, da ostanete popolnoma brez diha. Vabimo vas, da si ogledate koledar prireditev, klik na https://www.blejski-grad.si/si/koledar-prireditev.

Grajski park. In ko odhajate z Blejskega gradu ali pa se nanj šele odpravljate, postojte in si odpočijte v čudovitem zelenem okolju grajskega parka. Ptičje petje, dih narave, pogled na smaragdno blejsko jezero z razgledne ploščadi in čas, ki si ga lahko vzamete zase in si oddahnete od civilizacije.

Ob prenovi parka leta 2019 so arheologi na tem področju naleteli na številne najdbe kot so osti puščic, kamnite sekire, rimski novci, okraski , ki dokazujejo, da je bilo to področje stalno naseljeno. Grajski park ni samo kraj za počitek, ampak je tudi kraj številnih doživetij. Tu si zaljubljeni pari izrekajo besede zaobljube na poročnih obredih, otroci uživajo v lutkovnih predstavah, družine pa v različnih tematskih delavnicah na prostem. Obisk Blejskega gradu lahko združite s prijetnim sprehodom ali kolesarjenjem, vožnjo s kočijo, k nam pa se lahko pripeljete tudi z osebnim avtomobilom ali avtobusom.

Če se boste odločili za sprehod, se nad Grajskim kopališčem ob jezeru začenja osrednja grajska pešpot. Sprehodite se skozi gozd, ki prekriva grajski hrib, za nekaj več truda pri vzpenjanju po urejeni in tudi ponoči osvetljeni poti, pa boste nagrajeni s slikovitimi razgledi na jezero, Bled in okolico. Za pot boste ob zmerni hoji potrebovali približno 15 minut.

Kaj naj zapišemo ob samem koncu prispevka o Blejskem gradu? Vsekakor velja, da se obisk »vsekakor zelo splača«, raziskovanje pravljičnega Blejskega gradu z okolico zna biti več kot le zanimivo. Če pa boste ob tem dodatno obiskali še kakšno grajsko prireditev, pa bo še toliko bolj pestro in doživeto na slavnem Blejskem gradu, izredno pomembnem slovenskem turističnem bonbončku. Znova poudarimo, da se turističnim obiskovalcem ponujajo edinstveni, neverjetni pogledi na Blejsko jezero z otočkom in širšo okolico, pogled pa sega vse do slovenskega narodnega simbola – Triglava.

Ps. Uredništvo www.pag.si se pri pripravi teksta in za osnovne fotografije iskreno zahvaljuje Zavodu za kulturo Bled, glej spletni strani https://www.zavod-za-kulturo-bled.si in https://www.bled.si. Dodatne profesionalne fotografij je prispevala tudi Slovenska turistična organizacija, glej spletno stran https://www.slovenia.info. Nekaj amaterskih fotografij smo na konec dodali tudi novinarji portala www.pag.si.