Čudovita jezera in slapovi
Narodni park Krka
Najlepši del reke Krke in spodnji del reke Čikole je zajet v 109 kvadratnih kilometrov narodnega parka v osrednji Dalmaciji. Skoraj četrtino predstavljajo vodne površine. 7 slapov in nešteto brzic, vodnih zaves ter jezer simbolizira to prekrasno naravno kraško znamenitost. Lepote Krke so za obisk še posebej privlačne spomladi in poleti, ko se lahko tudi osvežimo v čisti vodi.

Samo nekaj kilometrov severovzhodno od Šibenika se razprostira področje reke Krke, poznano po velikem številu jezer in slapov. Od leta 1985 je to narodni park Krka, sedmi po vrsti na Hrvaškem (ostali so pa še: Brioni, Kornati, Mljet, Paklenica, Plitvice, Velebit in Risnjak). Za narodni park se šteje prostrano, pretežno nespremenjeno področje izjemnih in številnih naravnih vrednot, ki vsebuje enega ali več ohranjenih ali neznatno spremenjenih ekosistemov. Namenjen je predvsem znanstveni, kulturni, izobraževalni in rekreativni dejavnosti, zaradi obiskovalcev pa so tu tudi turistične vsebine.
Reka Krka izvira pod planino Dinaro pri Kninu ob vznožju Topoljskega slapu, teče skozi 75 km dolg kanjon, skozi Prokljansko jezero in se izlije v Šibenski zaliv. Dolga je 72,5 km, od katerega je 49 km sladkovodnih, 23,5 km pa teče pod morsko gladino. Ima pet pritokov, v potopljenem delu ustja pa še reko Gudučo. Vpliv morja je čutiti še daleč po dolini reke Krke navzgor in znatno vpliva na klimatske razmere zgornjega predela.
Na svoji poti do morja se Krka preko sedmih prelepih slapov spusti za 224 m. Najmogočnejši slap Skradinski buk ima dnevni pretok tudi do 565 kubičnih metrov v sekundi. Sprehajamo se lahko prav v bližini in občudujemo to moč in lepoto narave, obdano z zelenjem in oglašanjem ptic, žab in vršanjem vetriča med drevjem. Kot kraški pojav je Krka prav zaradi neprestanega spreminjanja neprecenljivo darilo narave. Že v sredini 20. st. so spoznali, da je treba naravne lepote in posebnosti Krke ohraniti in področje leta 1985 proglasili za narodni park.

Lehnjakovi slapovi so glavna atrakcija parka.
Glavni adut te prelepe reke so slapovi. Lehnjak je sedimentna kamnina (usedlina), ki nastane, ko voda, bogata z apnencem, teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira). Je močno porozna, lahka in luknjičava kamnina. Lehnjak je navadno svetlo rumenorjave barve zaradi primesi železovih spojin in ima lepo ohranjeno strukturo okamnelih organskih delcev. Je ena redkih kamnin, ki plavajo na vodi.
Ker je lehnjak lahko krušljiv, se tudi pokrajina neprestano spreminja. Lehnjak je sicer pogost pojav v površinskih vodah dinarskega krša, samo izjemoma pa se tako močno nalaga, da zgradi slapove, kot so na reki Krki. Lehnjakovi slapovi imajo izredno nežno strukturo, zato so še posebej občutljvi na naravne spremembe in vse človekove aktivnosti. Le s stalnim prirastom fitogenske osnove je možno ohraniti slapove, ki so osnova hidrogeoloških in krajinskih podob ter biološke raznovrstnosti parka ter naravnega ravnovesja ekosistema Krke in Čikole. S svojimi sedmimi lehnjakovimi slapovi je reka Krka naravni in kraški fenomen.
Slapovi na Krki
Krka ima sedem večjih slapov, vsak od njih je nekaj posebnega. Najbolj obiskana dela NP Krka sta Roški slap in Skradinski buk. Prav ta je ena najbolj prepoznavnih hrvaških naravnih lepot, sestavljajo pa ga lehnjakove kaskade, otočki in jezera. Do obeh slapov je lahko priti.
-
Mlinar Bilušića buk (19,6 m) je prvi v nizu sedmih slapov na Krki, le 9 km od Knina. Stisnjen je v kanjon, s katerega roba vodi do njega 300 m dolga pot. Slap, preko katerega se vse leto preliva ves dotok Krke, pa zaslišimo mnogo prej, kot ga ugledamo. Od številnih mlinov in lesenih pilotov sta danes ohranjena le dva mlina. Zaradi njegove neukrotljive moči so ga v preteklosti kar štirikrat minirali, da so preprečili poplave na Kninskem polju in tako znatno spremenili njegov izgled. Kljub temu, da je okrnjen, pa je še vedno privlačen, saj je tudi edini slap, na katerega ne vpliva energetsko izkoriščanje reke.
- Brljanski slap (15,5 m) je 2 km dlje, na koncu kanjona, kjer se Krka razširi v 400 m široko in 300 m dolgo jezero Ćorića. Jezero je delno nastalo zaradi rasti lehnjakove pregrade, predvsem pa zaradi akumulacijskega jezu hidroelektrarne Miljacke. Pregrada, preko katere pada slap, je široka 180 m in dolga 300 m, z manjšimi jezerci, brzicami in pragovi. Preko slapišča je že v pradavnini potekala pot, o čemer pričajo tudi bližnji ostanki rimskega vojaškega tabora Burnum. Poleti slap pogosto presahne, najlepši pa je spomladi, ko ga še ne preraste bujna vegetacija.
-
Manojlovac Manojlovac (59,6 m) je tretji, najvišji, in po mnenju mnogih, tudi najlepši slap reke Krke. Tvori ga niz lehnjakovih pregrad, najvišja je visoka 32 m. Slap je širok 80 m. Kanjon obrašča bujno rastlinje, poleti pa je slap suh, saj mu vodo odjema akumulacija hidroelektrarne Miljacka. Ko so vode visoke, slap gromovito pada v globino, še dodatno pa ga krasijo razpršene kapljice mavričnega pajčolana. V podnožju slapu vidimo ostanke opuščenih mlinov. Najdemo ga le pol kilometra proč od arheološkega najdišča Burnum na cesti Knin – Kistanje. Za obiskovalce so l. 2011 obnovili pešpot z razglediščem in odkrili spominsko ploščo avstroogrskemu vladarju Francu Jožefu I., ki je prav s tega mesta, skupaj s ženo Elizabeto (Sisi) občudoval slap Manojlovac.
- Rošnjak (8,4 m) je najnižji Krkin slap in ima le eno stopnjo, široko 40 m. Nahaja se kilometer za prejšnjim slapom, sramežljivo skrit v nedotaknjeni naravi. Stisnjen je med 200 metrov visoke stene slikovitega kanjona, ki se tu poglobi in zoži. To je edini slap, kjer nikoli ni bilo mlinov, predvsem zaradi nedostopnosti. V toplem delu leta presahne, zato pa se v času visokih voda glasno spušča v dno kanjona. S svojo enostavnostjo nas očara. Prav zaradi mističnosti pogleda in nedostopnosti, so ga domačini verjetno tudi poimenovali Oltar.
- Slap Miljacka (23,8 m) se stiska le kilometer niže od Rošnjaka v koritu reke med visokimi stenami, obraslimi z bujnim submediteranskim rastjem. Tri večje in nekaj manjših kaskad sestavljajo ta zanimiv slap. Vodam reke Krke se skozi izvir Miljacka pridružijo še vode reke Zrmanje. Izvir je neposredna povezava med tema dvema rekama in je edinstven hidrogeološki pojav. Na dnu slapu je nekaj porušenih mlinov in vodno zajetje, na levi strani pa stoji hidroelektrarna Miljacka, ki je tudi največja HE na Krki. Obratovati je pričela 1906. leta in bila do l. 1910 najmočnejša HE v Evropi. Blizu je še ena znamenitost, jama Miljacka II, s številnimi endemičnimi in zaščitenimi podzemnimi živalmi, najznamenitejša je človeška ribica. Tu živi tudi dolgonogi netopir, kolonija s preko 4000 osebki je ena največjih v Evropi.
-
Roški slap Roški slap (26,5 m) je predzadnji slap na reki Krki, ki se v globino preliva 36 km od njenega izvira ter 14 km za slapom Miljacka. Ime je dobil po naselbini Rog, od katere je danes ostala komajda kaka sled. Kanjon se tu razširi v obliko lijaka. Lehnjakova pregrada, dolga kar 650 m in široka do 450 m, se prične s številnimi malimi brzicami, ki so jih domačini poimenovali Ogrlice. Osrednji del sestavljajo številni rokavi in otočki, na dnu pa najdemo tudi mnogo kotličev, še eno posebno kraško tvorbo. Glavni slap je na koncu pregrade, kjer Krka v široki pahljači pade 15 m globoko v jezero Visovac. V največjem delu Roškega slapu je narava ostala nedotaknjena.
V vznožju je na obeh straneh reke tudi nekaj atraktivnih mlinov (vodenic). Nekateri so obnovljeni in ponovno delujejo, prav tako kot stebri za obdelavo volne in pralnica, ki predstavljajo zanimive in dragocene etnografske spomenike Dalmacije in Hrvaške. Preko slapov poteka pot, ki je obrežji povezovala že v rimskih časih. Na desni obali so l. 1910 zgradili pretočno hidroelektrarno Roški slap. Slap lahko obiščete z ladjico, ki vozi od Skradinskega buka.

To pa še ni vse, kar lahko vidimo tu. Od Ogrlic vodi 517 lesenih stopnic proti Oziđani pećini, jami, kjer so neprekinjeno živeli ljudje od 5.000-1.500 pr.n.št. Arheološka izkopavanja so potrdila prisotnost vseh neolitskih in eneolitskih kultur, ter tistih iz zgodnje in srednje kamene dobe. V sami jami je tudi urejena arheološka zbirka.
- Skradinski buk (45,7 m) je zadnji in najdaljši slap na reki Krki. Je eden najbolj nenavadnih in najlepših obrazov NP Krka in ena najbolj prepoznavnih hrvaških naravnih lepot. Rast slapišča je povzročila zajezitev Krke do 13 km oddaljenega Roškega slapu in 3 km spodnjega dela reke Čikole. Združene vode obeh rek se prelivajo preko 17 stopenj Skradinskega buka, dolžine kar 800 m. Slap je širok med 200 in 400 m ter se spusti skupno za 45,7 m. Preko reke vodi sprehajalna pot, ki nas v eni uri popelje po senčnatem hladu mediteranskega rastja. Očaralo nas bo tudi bogastvo živalskega sveta (jastrebi, metulji, žabe, številne ribe, slavčki, kačji pastirji, belouške,…).
Tako kot na Roškem slapu, je tudi tu več obnovljenih mlinov, likalnic in pralnic, ki že stoletja izkoriščajo moč vode. Ob upoštevanju tradicije in arhitekturnih posebnosti so nekateri mlini preurejeni v trgovinice s spominki, gostilnice in etnografsko vasico Skradinski buk.

Predstavljeno je mletje žita, pranje in tkanje, kovanje podkev, oranje, setev kuhanje,…Prav ta vasica je v konkurenci nekaj tisoč znamenitosti dobila prestižni nagrado na tekmovanju Zlati cvet Evrope 2006 (Entente Florale Europe), ki jo podeljuje Evropsko združenje za cvetje in krajino.
Na levi strani reke so še ruševine prve hrvaške hidroelektrarne Krka (kasneje imenovane Jaruga I). Obratovati je pričela 28. 8. 1895, samo dva dni po odprtju prve hidroelektrarne na reki Niagari (zasnoval jo je znameniti Nikola Tesla). Obenem so zgradili tudi daljnovode za prenose električne energije do 11 km oddaljenega Šibenika, ki je dobil električno razsvetljavo pred mnogimi evropskimi mesti (Dunaj, Budimpešta, Rim, London,… ). Delovala je do I. sv.vojne. Današnjo elektrarno Jaruga II so zgradili l. 1904.
Skradinski buk si lahko ogledate celo leto, saj mreža stezic in mostov omogoča varno in prijetno hojo. Od tu so na voljo tudi izleti z ladjico do otoka Visovac in Roškega slapu.
Otok Visovac – en izmed najpomembnejših hrvaških naravnih in kulturnih spomenikov.
Od leta 1445 stojita na čudovitem jezeru Visovac frančiškanski samostan in cerkev Visovaške Marije. Tudi med burno zgodovino je otok ostal otok miru in molitve, samostan pa trdnjava duhovnosti in vere. V njem je pomembna arheološka zbirka, zbirka verskih oblačil in posod ter bogata knjižnica s pomembnimi rokopisi, knjigami in inkunabulami. Že od nekdaj je romarska točka. Obisk Visovca z ladjico vključuje tudi ogled otoka, samostana, cerkve in muzeja.

Samostan Krka – duhovno središče pravoslavnih vernikov
Na temeljih starejšega eremitskega samostana so pravoslavni verniki vzhodno od mesteca Kistanj v razširitvi reke Krke, imenovanem Carigrajska draga, zgradili samostan Krka. Imenovali so ga tudi samostan sv. Arhangela, po katerem je ta okoliš dobil tudi ime Aranđelovac. Samostan se v arhivih prvič omenja l. 1402 in je eno od pomembnejših duhovnih središč Dalamtinske eparhije s sedežem v Šibeniku. Zraven stoji cerkev s kupolo, zgrajena v bizantinskem stilu. Pod cerkvijo so starorimske katakombe, odprte tudi za obiskovalce. Samostan lahko obiščete tudi z ladjico na poti do Roškega slapu in srednjeveških trdnjav Nečven in Trošen.

Izobraževalna pešpot Stinice – Roški slap – Oziđana pećina je ena najlepših poučnih pešpoti na Hrvaškem.
V NP Krka je veliko pešpoti in razgledišč, ki nudijo celostno doživetje za vse naše čute. Očarala nas bo pokrajina, bogat rastlinski in živalski svet. Tu bivajo tudi 4 ogrožene živalske vrste Evrope: veliki podkovnjak (netopir), volk, vidra in divja mačka.
Tri poti so krožne (Skradinski buk – 1.900 m, Roški slap – 1.360 m in Samostan Krka – 2.100 m). Od Skradinskega mostu do Skradinskega buka vodi pešpot, ki je namenjena tudi kolesarjem – 3.400 m. Najkrajša je dolga le 300 m in pelje do Bilušića buka. Najlepša pa je gotovo Stinice – Roški slap – Oziđana pećina. Pešpot je posebno doživetje za vse ljubitelje narave, ki se tu ali samo sprehajajo ali pa so na celodnevnem izletu, na katerem se poučijo še o posebnostih tega področja. Pot je dolga 8,5 km, prehodimo jo v slabih 3 urah. Ob poti so postavljene informativne table z informacijami o rastlinskih in živalskih vrstah, geoloških posebnostih ter kulturno-zgodovinskih znamenitostih ob poti. Poti je še več, ob nekaterih so tudi razgledišča.

Ostanki rimskega vojaškega tabora Burnum so še vedno veličastni.
Skrit v kamnitem dalmatinskem zaledju med kamni in makijo je antični biser, rimski vojaški tabor. Burnum je bil sedež XI. in IV. legije rimske vojske iz 1. st. n.št. Od tu so nadzorovali prehod preko reke Krke in pričenjali vojne pohode vse do severnih meja rimske države. V manjšem taboru so bile nameščene tudi vojaške enote (kohorte). Danes so vidni ostanki lokov poveljniške zgradbe (pretorija) in nekaj zidov vojaškega vežbališča.
Med novejšimi izkopavanji so našli dobro ohranjene ostanke edinega vojaškega amfiteatra na Hrvaškem. Zgradili so ga v vrtači in izkoristili naravni teren, sprejel pa je lahko 6-10.000 obiskovalcev. Tabor je nastal v času vladavine cesarja Klavdija, razširili in olepšali so ga v času Vespazijana. Po odhodu vojske so tabor zaradi ugodne infrastrukture uporabljali meščani. Imel je veliko svetišče, amfiteater, akvedukt, tlakovane ulice in ceste. Preživel je veliko bitk. Arheološka zbirka je na ogled celo leto. Do Burnuma se pride le po cesti od naselja Ivoševac.
Oziđana pećina – predzgodovinska znamenitost.

Ob reki Krki je sto špilj in jam, od katerih jih je 40 na področju NP Krka. V parku je kar 20 arheoloških točk – najdišč, ki segajo vse od predzgodovine do srednjega veka. Na vrhu kanjona nad Roškim slapom je jama, dolga 59 m, v kateri so našli številne sledi bivanja človeka (koščke keramičnih posod, otroška okostja, kamnito orodje, nože, kosti raznih živali…Vhod v jamo je viden samo z druge strani reke. Ime Oziđana pećina je jama dobila po suhozidu na vhodu nad strmo pečino, do katerega se danes vzpnemo po 517 lesenih stopnicah. Tudi ob najhujših nalivih je jama ostala suha. Ljudje so tu bivali vse od 6. tisočletja pred našim štetjem. Jama je urejena za ogled, v njej je tudi arheološka zbirka.
Za ogled narodnega parka Krka si lahko namenite le nekaj ur ali pa ves dan ali celo dni. Znamenitosti je veliko, vse so zanimive, posvetimo se lahko le naravi, vodnim čudesom, uživamo na prijetnih poteh v zelenju, se seznanimo z arheološkimi najdbami, etnološko zapuščino, se navdušimo nad izkoriščanjem vodne moči v prvih elektrarnah v Evropi, opazujemo redke in zaščitene živali in, predvsem, se sprostimo v prelepem okolju, ki ga je tako darežljivo ustvarila narava.