Compare Listings

Intervju: Metka Bradetić

„Gosta lahko prevaraš samo enkrat“

Metka Bradetić, direktorica slovenskega predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Ljubljani: „Slovenci so ustvarili preko 10 milijonov nočitev, kar je tako izjemen rezultat, da se iskreno veselim izziva ponovitve tega števila v 2018. To je za državo z nekaj več kot 2 milijona prebivalci fenomen. In to samo potrjuje, kako smo medsebojno povezani.“

Intervju: Metka Bradetić

1. Metka, pozdravljeni. Že nekaj let ste direktorica slovenskega predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Ljubljani (zamenjali ste Gorana Blažiča, HTZ pa je v Ljubljani že od leta 2002). Za uvod vas prosim za nekaj besed o vašem delu, lahko našim bralcem nazorno opišete, kako poteka nek vaš »normalen delovni dan«? Če spletni podatki ne lažejo, ste kljub svoji mladosti delali že v avtomobilski industriji, bančnem sektorju, finančnem ministrstvu, davčni upravi … Zdi se, da radi živite razgibano. Vam je delo v turizmu všeč?

Peter, pozdravljeni, tako vi, kot vaše bralke in bralci. Najprej bi rada vsem vašim bralcem zaželela srečno in zdravo novo leto 2018 s čim več dopusta in potovanji v kraje, kjer se dobro počutite. Na mestu direktorice predstavništva sem od 1. septembra 2015, kar pomeni, da sem v Ljubljani že skoraj dve leti in pol. Pred menoj je bil direktor g. Blažić, ki je predstavništvo postavil na noge in ustvaril čvrste temelje za promocijo hrvaškega turizma.

Metka Bradetić, direktorica slovenskega predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Ljubljani

Kar se tiče našega ”normalnega delovnega dne” moram priznati, da je ta vse drugo kot normalen. Dan je napolnjen z različnimi aktivnostmi. Če si lahko predstavljate državni aparat, ki se ukvarja z vsemi mogočimi vprašanji, ki so pomembna za dobrobit državljanov, lahko to preslikate v majhno pisarno s tremi zaposlenimi. V pisarni imamo poleg komuniciranja z našimi obiskovalci – osebno ali telefonsko, oziroma po elektronski pošti – številne sestanke, kjer rešujemo probleme, potrjujemo aktivnosti.

Predstavništvo ima nalogo celovitega predstavljanja hrvaškega turizma v Sloveniji, od oglaševanja, organiziranja raznih tiskovnih konferenc, predstavitve naših destinacij, sodelovanja na sejmih, B2B delavnicah, organizacije študijskih potovanj novinarjev, partnerskih odnosov s slovenskimi turističnimi agencijami in organizatorji potovanj in še česa. Tu je seveda tudi vsakodnevna komunikacija s terenom (z vsemi zainteresiranimi stranmi v hrvaški turistični ponudbi), glavno pisarno HTZ-ja v Zagrebu, ministrstvom, hrvaškimi novinarji ipd. Vsekakor akcije ne manjka.

Vse te aktivnosti se lahko zgodijo tudi v enem dnevu. Prav zato menim, da mi prejšnje izkušnje pri vseh delih, ki ste jih navedli, samo koristijo. Da, delala sem v avtomobilski industriji, špediciji, transportu in logistiki, bančnem sektorju, finančnem ministrstvu (davčna in carinska uprava), sedaj pa sem končno v svoji branži, glede na to, da sem študirala in magistrirala iz turizma na Fakulteti za hotelski in turistični management v Opatiji, nedavno sem vpisala tudi doktorat.

2. Metka, vi ste Rečanka. Tam smo bili vsaj lani dobro zapisani, ker je Matjaž Kek z Reko postal hrvaški državni prvak v nogometu. Od tam, pa do Ljubljane, ni ravno veliko kilometrov. Se radi vračate domov, ste Ljubljano že dobro spoznali, se vam je prikupila ali … Slovenska prestolnica, prav tako kot vaša cela Hrvaška, podira turistične rekorde. Če se ne motim, je bilo na Hrvaškem v letu 2017 več kot 100 milijonov nočitev!? Slovenski delež je okrog 10 odstotkov …

Star pregovor pravi, da gre lahko nekdo iz svojega kraja, vendar ta kraj ne more iz njega… tako je tudi pri meni. Sem rojena Rečanka, in čim se približam svojemu kraju, mi srce hitreje bije. Ko ste že omenili Matjaža Keka in NK Rijeka, pretekla sezona se bo zapisala v zgodovino in g. Kek je na tem delal zadnjih nekaj let. Seveda navijam za Reko in tekme spremljam vedno, ko mi uspe uloviti televizijski prenos.

Nogomet spremljam že od malih nog, ko je v Reki igral še en Slovenec, to je bil Adriano Fegič, ki je Real Madridu na Kantridi zabil 2 gola … v tistem času je bil poročen z mojo daljnjo sorodnico, tako, da smo vse tekme tistega časa obeležili s skupnimi druženji (takrat sem bila še zelo majhna).

Kot sem omenila že prej, bivam v Ljubljani že dve leti in pol, tudi moja družina se je preselila v Ljubljano. Moram
priznati, da uživamo. Ljubljana je prekrasna in vse je na dosegu roke, če želim na smučanje, je Kranjska Gora oddaljena eno uro, če želim v toplice, lahko izbiram v katere, gastronomska ponudba je odlična. Z možem si vsake toliko privoščiva specialitete, ki jih pripravlja šef Igor Jagodic, izredno kreativna in super oseba.

Kar se tiče turističnih rezultatov v letu 2017, so na Hrvaškem padli mnogi turistični rekordi, dosegli smo čarobno število 100 milijonov nočitev. Slovenci so ustvarili preko 10 milijonov nočitev, kar je tako izjemen rezultat, da se iskreno veselim izziva ponovitve tega števila v 2018. To je za državo z nekaj več kot 2 milijona prebivalci fenomen. In to samo potrjuje, kako smo medsebojno povezani.

3. Slovenci smo zvesti gostje Hrvaške. Govorim na pamet, vendar se mi zdi, da se na Hrvaško, predvsem na morje, vsako leto odpravi vsaj milijon Slovencev. Na nek način to ni čudno, saj imamo Slovenci na Hrvaškem v lasti kar nekaj nepremičnin, vaše turistične destinacije so za nas dokaj blizu, živeli smo v isti državi, vsaj starejši razumemo drug drugega (mlajši – žal – zmeraj manj?), pa tudi hrvaško morje je prekrasno, poznamo vašo odlično mediteransko hrano …

Lubenice, otok Cres, foto HTZ in Zoran Jelaća

Ta teden sem imela priložnost biti na predavanju dveh velikih dolgoletnih prijateljev in alpinistov, g. Vikija Grošlja in g. Stipe Božića, v Ljubljani v Cankarjevem domu. Skozi tako veliko prijateljstvo je moč videti, koliko smo bili in ostali povezani kot naroda. Vsi imamo sorodnike v sosednji državi, dobre prijatelje, poslovne partnerje, znance in radi se družimo. Nekateri imajo nepremičnine, drugi prijatelje ali sorodnike z nepremičnino in takoj je lažje oditi za vikend na morje. Prav to je to, kar nas povezuje.

Lani je Hrvaško obiskalo nekaj več kot 1,4 milijona slovenskih gostov. Ker imamo odličen sistem spremljanja eVisitor, ki je med drugim pred par dnevi dobil 3. nagrado UNWTO-a za inovativnost v raziskovanju in tehnologiji, lahko tako vsakodnevno spremljamo gibanje domačih in tujih turistov. Prav s pomočjo tega sistema je razvidno, kako vsak četrtek /petek prične naraščati število prijavljenih Slovencev na Hrvaškem ter kako v nedeljo to število upade.

4. Kot šefica izpostave hrvaške turistične skupnosti imate statistične podatke (o Slovencih) v malem prstu. Katere podatke najraje izpostavljate? Nam lahko postrežete s kakšnimi podatki, ki bi nas znali prijetno ali pa »grdo« presenetiti?

Naj omenim samo nekaj podatkov, vezanih na turizem v letu 2017, za slovensko tržišče:
– število slovenskih gostov je preko 1,4 milijona
– ustvarjenih je 10,1 milijona nočitev, + 6 % glede na leto 2016
– 28 % Slovencev preživi svoj dopust v kampih, 28 % v nekomercialnih namestitvah – lastnih nepremičninah, 21 % v
apartmajih, 13 % v hotelih
– največ Slovencev obišče Istro 33 %, sledi Kvarner 28 %, Zadar 17 %, itd,
– največji porast števila slovenskih gostov je v Bjelovarsko-Bilogorski županiji, takoj za njo je Međimurska županija
z več kot 25 %
– če pogledamo strukturo gostov po starosti, v Hrvaško pride največ družin, nato pari in osebe v starejšem
življenjskem obdobju.
– top lista mest po številu nočitev slovenskih gostov je naslednja:
1. Umag
2. Mali Lošinj
3. Medulin
4. Novigrad
5. Dobrinj
6. Vodnjan
7. Novalja
8. Poreč
9. Malinska

5. Kakšen je Slovenec kot turist? Prosim, bodite iskreni. Pri nas, na www.pag.si , lahko hvalite in grajate brez cenzure … 🙂 Marsikdo na Hrvaškem nas vse bolj vidi kot nekakšnega »adrenalinskega odvisneža«. Takšnega, ki še spi s svojim kolesom ali športnimi copati? Pa je takšno mnenje sploh upravičeno?

Komiža, foto HTZ in Zoran Jelaća

Vse, kar ste navedli, je res. Lani sem se vračala z Murterja in v daljavi opazila tri kolesarje iz kolesarskea kluba Bam.bi. Ko sem sliko objavila na facebooku, sem v par minutah vedela, kdo so kolesarji, koga ni na sliki, a se vozi z njimi in vse ostale podatke. To se mi zdi fenomenalno. Slovenci so izredno aktivni, med drugim se to vsakodnevno opazi v Ljubljani, ne glede na vremenske pogoje bomo vedno srečali kolesarje. Vsak vikend, še posebej, če je lepo vreme, gredo vsi v naravo – kolesarijo, planinarijo, se sprehajajo, rolajo, smučajo, ukvarjajo se z nordijskim smučanjem itd.

Ne vidim razloga, zakaj ne bi vsega tega počeli tudi na dopustu na Hrvaškem. Hrvaški gostitelji in hotelirji so spoznali, da tako aktivni turisti podaljšujejo sezono ter so zvesti in hvaležni gostje. Zato se je vlaganje v ponudbo tega tipa in v infrastrukturo, ki omogoča tovrstne aktivnosti, izkazalo za več kot odlično. Med drugim se tudi paketni aranžmaji ujemajo s preferencami gostov. Seveda mora vse to podpirati tudi lokalna skupnost, kajti, če te podpore ni, je težko razvijati samostojni produkt.

6. Zdi se, da je Slovenec, ko se odpravi na hrvaško morje, zelo zahteven gost. Opremi se s številnimi podatki in z njimi fascinira tudi kakšne domačine?! Tudi sam sem že nekajkrat doživel, da sem Hrvatom razlagal o lepotah Hrvaške … Neredko pa se zgodi, da ob vsej tej hrvaški lepoti (poglejmo samo te čudovite nacionalne ali naravne parke) manjka dodatnih vsebin?! No, saj je tudi pri nas podobno … poglejmo samo Bled, ki je »turistično – vsaj po mojem mnenju« – zelo na psu in to kljub neverjetnim naravnim danostim …

Pogosto zavidam kolegom v drugih državah, objavijo plakat katere od naših znanih plaž ali mest ali kako znamenitost ter na ta način povečajo vidnost blagovne znamke Hrvaška. V Sloveniji temu ni tako, vedno moramo pred tem podrobno preveriti informacije, s katerimi gremo v javnost, saj se mi zdi, da vsi vedo, ali je bilo na tem delu plaže prekrasno drevo ali jo je odneslo grdo vreme preteklo leto, ko je pihala močna burja, da ne omenjam niti tehničnih podrobnosti in kulturno-zgodovinske dediščine. Moram priznati, da mi je pred slovenskimi gosti kdaj prav nerodno zaradi mojega neznanja.

Vendar bodimo iskreni, ko nekam odpotujete, vas v resnici zanima, kam ste prispeli, kaj lahko tam vidite, preizkusite, pokusite, za razliko od prebivalcev, ki tam živijo svoj vsakodnevni hitri tempo življenja in nimajo časa raziskovati, kaj vse se pri njih dogaja, Šele, ko nam je v tem mestu ali planini super, si bomo zapomnili vse podrobnosti.

7. So pa verjetno čudoviti primeri, ko pa so zadeve šle po pravi poti … Katere hrvaške(mini) destinacije so po vašem mnenju »vzorne«, delajo odlično? Imate vzorčne primere dobre prakse? In koliko je v tem neke dolgoročne strategije, vizije?

Ozalj, foto HTZ in Zoran Jelaća

Na Hrvaškem je turizem nekaj, s čimer se prebivalci ukvarjajo že dolgo vrsto let. Tako je Opatija praznovala 170 let turizma že pred nekaj leti, lani Mali Lošinj 130 let, to leto pa slavi Hvar svojih 150 let turizma. To, kar je še pomembneje od tradicije, pa je sodelovanje vseh zainteresiranih strani pri razvoju turizma in trajnostnem turizmu. Tiste destinacije, ki so razumele, da lahko uspejo le, če se vsi povežejo ter s s skupnimi močmi sodelujejo pri razvoju proizvodov, vlaganjih, promociji in ostalih aktivnostih te destinacije, dosegajo dobre rezultate in imajo čvrsto podlago za nadaljnji razvoj.

Dolgoročno strategijo je potrebno imeti, tako v turizmu kot drugje. Struktura razvoja mora biti, kajti, če nimaš zastavljenega cilja, je povsem vseeno, po kateri poti boš krenil, saj si odvisen od slučajne izbire, ki se v večini primerov izkaže za napačno. Popravljati napačne poteze je vedno slabše kot začeti iz nulte točke.

8. Kakšna je nasploh celotna hrvaška turistična strategija? Kakšni so kratkoročni in kateri so dolgoročni načrti? Kaj osebno vas najbolj jezi in katere stvari je potrebno pohvaliti že danes?

Naši dolgoročni cilji so zapisani v strategiji razvoja hrvaškega turizma in strateških marketinških načrtih hrvaškega
turizma do leta 2020. Glavni cilji so povečanje vidnosti blagovne znamke Hrvaška, povišanje turističnih tokov v pred in posezoni ter povečanje potrošnje vsakega turista. Nekatere od njih smo že dosegli, na nekaterih še pridno delamo. To je konstantno vlaganje in delo pri izboljševanju … pravi perpetuum mobile.

Hrvaška se lahko pohvali s svojimi tradicionalnimi gosti. Mednje vsekakor spadajo Slovenci, Nemci, Avstrijci, Italijani, Madžari, Čehi, Poljaki. Ko imate take temelje, je lažje razvijati tudi druga tržišča, pri čemer mislim predvsem na daljnja tržišča.

9. Po hrvaških medijih je zaslediti mantro, ki gre nekako takole … Hrvaška ima mnogo premalo hotelov in mnogo preveč apartmajev (v zasebni lasti). Na nek način bi se strinjal, toda po drugi strani, je pa vsaj meni osebno zelo všeč, ko pridem v stik z domačini ter s pogovorom in druženjem dobim neko novo izkušnjo (iz prve roke) …

Kopački Rit, foto HTZ in Ivo Bioćina

To rada slišim, apartmajski gosti, če jih lahko tako imenujem, so nekje med hotelskimi gosti in kamperji. Kamperji so povezani med seboj, kot tudi z naravo, da ne veš, kje se katera meja konča in druga začne. Hotelski gostje pa želijo del svoje intime zadržati zase. Tisti, ki gredo v apartmaje, se povežejo z njihovimi lastniki, sosedi in dobivajo informacije, kot ste rekli sami, iz prve roke. Mislim, da je stvar izbire vsakega od nas, kaj si želimo od dopusta. In to je edina stvar, ki jo moramo spoštovati.

10. Hrvaški potenciali se skrivajo tudi v turističnih produktih zdravstvenega, kongresnega in kontinentalnega turizma, navtike, pred in posezone. Tako ste dejali moji kolegici Aniti Mlakar (intervju Destinacija). Vsekakor se strinjam z vami, me pa vendarle najbolj zanima pred in posezona. Kako podaljšati »turistične mesece«, kaj storiti glede tega, kakšne so možnosti?

To so vprašanja, na katera ni moč dati enostavnega odgovora, še posebej ne univerzalnega. Destinacije se razlikujejo in ni enotnega recepta za vse. Mislim, da bi najprej lokalno prebivalstvo moralo živeti v času pred in posezone, se pravi, da bi morali določeni dogodki in običaji zaživeti. Na področju Hrvaške se v tem času odvijajo razni športni dogodki – kolesarske dirke, maratoni, škraping in podobno, ko je vreme bolj primerno za tovrstne aktivnosti (ni ekstremno visokih temperatur, ni gneče na cestah in podobno).

V tem času se odvijajo tudi številni glasbeni festivali, tako da obstajajo načini, kako podaljšati sezono, vključiti je potrebno le domišljijo in skupnost, pa bodo tudi rezultati zagotovo prišli. Ko ste že omenili zdravstveni, kongresni turizem in navtiko, to so zelo specifične oblike turizma, ki za svoj razvoj in obstoj zahtevajo določene pogoje in infrastrukturo ter predvsem sodelovanje velikega števila zainteresiranih, ki so neposredno ali posredno vključeni v proces ustvarjanja in vzdrževanja takih aktivnosti. Takih odločitev se ne sprejema preko noči, vključenega je veliko časa in truda, da bi danes želi sadove.

11. Kljub nekaterim neumnim političnim nesoglasjem med obema državama se zdi, da se imamo Hrvati in Slovenci »dokaj radi«. Kaj pa sodelovanje v turizmu? Na državni ravni verjetno sploh ne obstaja ali pa se motim … Prej bi pričakoval kakšno sodelovanje med npr. Postojnsko jamo in Plitvicami …

Otok Drvenik, foto HTZ in Mario Jelavić

Presenetilo bi vas, koliko je medsebojnega sodelovanja med državama na področju turizma. Če pogledamo samo na državno raven – Slovenija in Hrvaška se skupno predstavljata na tretjih trgih, tako se tudi za letos planirajo poslovne delavnice in predstavitve; v Južni Koreji 13. 2. Pyongchang (Koreja – olimpijska vas), v Tokyu, Japonska 15. 2., sledijo Kitajska 14. 5. in od 16. do 18. 2. na ITB-ju na Kitajskem.

Razen na državni ravni lokalne skupnosti mnogo bolj sodelujejo pri povezovanju proizvodov, še posebej če pogledate projekte, ki se financirajo s sredstvi Evropske unije, da ne naštevam vseh. Kar se tiče povezovanja med Postonjsko jamo in Narodnim parkom Plitvička jezera, smo imeli preteklo leto sestanek z g. Batageljem, ki ima odlične ideje. Glede na to, da je na čelo Narodnega parka Plitvička jezera pravkar stopil g. Tomislav Kovačević, lahko morda tudi tu pride do sodelovanja. Obljubim lahko,, da ju bom povezala, nadaljnje sodelovanje pa je odvisno od njiju.

12. Sam sem bil novinar 25 let. V tem času smo zaradi svetovnega spleta, interneta, v »novinarski branži« doživeli velike premike. Zdi pa se, da splet še hitreje vpliva na sam turizem, storitve v turizmu?!

Da je življenje vedno hitrejše, nam je omogočil razvoj tehnologije zadnjih nekaj let, ki je dostopna vsem. Predvsem tu
mislim na mobilne aparate, internet, oziroma družabna omrežja, ki so tu ustvarila verjetno največji vpliv na vidnost
informacije. To je vsekakor nekaj, česar se moramo zavedati in upoštevati, da kolikor so naredile dobrega, so tudi slabega. Danes lahko pridemo do informacije v samo nekaj sekundah, kar je fenomenalno. Na primer stanje na cestah ali mejnih prehodih ali vozni red trajektov ali kdaj se dvigne most.

Na kar moramo biti pozorni, so nekogaršnja nagnjenja in subjektivni prenosi doživetij. V teh primerih se moramo zavedati in se vprašati, koliko so te informacije, ki nam jih nekdo posreduje, tudi točne. Sama recimo ne maram divjih zabav sedem dni zaporedoma, kar pa ne pomeni, da to komu ni všeč, zato ni nujno, da se zgledujejo po moji izkušnji. Zato menim, da je potrebno imeti neko mero objektivnosti, ko prebiramo razne recenzije. Normalno je, da si vsi tisti, ki se želijo resno ukvarjati s turizmom, ne dovolijo posredovati neresničnih informacij o svojih kapacitetah, ker lahko gosta danes prevaraš samo enkrat in to ni dolgoročna strategija.

13. Počasi bom končal, le še nekaj vprašanj, ki bi – verjetno – zelo zanimala moje rojake. Slovenci radi hodimo v kampe. Ta povezanost z naravo, ki jo doživimo tam, je očitno neprecenljiva. Kampi na Hrvaškem, to zlahka priznamo, se izboljšujejo iz leta v leto, je pa slaba stran tega, da so cene zmeraj višje in višje, pa tudi »pavšalisti« so zmeraj bolj nezaželeni, če se lahko tako izrazim …

Trakoščan, dvorec, foto HTZ in Zoran Jelaća

Kot sem omenila že prej, je navezanost Slovencev na naravo fenomenalna in prav to je razlog, da je 28 % od skupnega števila nočitev ustvarjen v kampih. Ko imate goste, ki že leta prihajajo v isti kamp, ga v nekem trenutku pričnejo doživljati kot življenjski habitat. V človeški naravi nam je, da se trudimo izboljševati ali želimo, da se stvari izboljšujejo. Vidimo, da se malo po malo vlaga v infrastrukturo, v izboljšanje ponudbe, v dodatne vsebine, kvaliteto storitve, vse to pa zahteva čas in denar. Z vsem tem pa pride do zviševanja cen.

Enkrat mi je en gospod povedal: ”V enem kampu smo že 15 let in cene so bile vedno enake. Lani pa so zvišali cene tistim v prvi vrsti od morja.” Neka razlika mora vseeno biti. Če se dotaknem pavšalistov, jih sama ne bi imenovala za nezaželene. Lani sem se veliko pogovarjala prav o tematiki pavšalistov z vašimi kolegi, z g. Klemnom Hrenom iz slovenskega portala avtokampi.si in g. Primožem Longyko iz revije Fokus plus, ki sta izvrstna poznavalca kamping scene.

To je precej delikatna tema. Mislim, da se je pred nekaj leti pričel uvajati red v kampe, pri čemer ne mislim na kaznovanje gostov, temveč na urejanje dovoznih poti, ravnanja z odpadki, sanitarijami in podobnimi infrastrukturnimi zadevami. V tem celotnem procesu je bilo potrebno odstraniti tudi nekatere nelegalno zgrajene gradnje in tu je prišlo do največjih nesporazumov. Moram seveda pristaviti, da ima vsaka medalja dve plati, na odločitve lastnikov pa ne moremo vplivati.

14. Kar pa se tiče apartmajev … Človek lahko preko spleta, v istem cenovnem rangu, naleti na zelo raznolike bivanjske razmere. Dostikrat se zgodi, da gre pri oddajanju za »dokaj nepoštene prakse«, če uporabim dokaj mil izraz. Zdi se, da ima lahko na Hrvaškem vsaka »luknja« tri zvezdice, inšpektorji pa nič … Tudi nasploh me zanima, če so na področju »apartmajskega turizma« načrtovane kakšne temeljite spremembe, ki bodo všeč morebitnemu gostu?

Pri prejšnjem vprašanju o internetu sem vam odgovorila, koliko dobrega je prinesel in koliko slabega. Takih primerov je veliko in to ne le pri nas, temveč povsod po svetu. O tem sem se veliko pogovarjala z lastniki in direktorji turističnih agencij, ki so povedali, da ljudje vse pogosteje direktno zakupijo namestitvene kapacitete. Velikokrat se zna zgoditi, da se zatem, ko so se gostje ”opekli” pri kakem lastnem aranžmaju, ponovno vračajo k agencijam, ki vseeno preverijo, s kom poslujejo.

Vse krivde ne moremo prevaliti na inšpektorje. Jih je, kolikor jih je in na žalost ne morejo spremljati vsega. Malo po malo se ustvarja red, vendar je za vse potreben čas, ljudje, sredstva in potrpljenje. Zagotovo so premiki, med drugim se tudi zakoni spreminjajo in prilagajajo tržišču. Eden od instrumentov, ki nam dobro služi, je že omenjen sistem spremljanja gostov eVisitor, ki je dostopen tudi inšpektorjem, ki ga koristijo pri preverjanju ustreznosti dela, ne samo prijavljanja gostov, temveč tudi vse dokumentacije in pogojev dela, ki jih morajo zagotoviti ponudniki namestitvenih storitev Tudi ne moremo posploševati stvari. Če se nam enkrat na deset let zgodi, da nas je nekdo prepeljal žejne čez vodo, še ne pomeni, da so vsi taki.

15. In za sam zaključek, res bolj v ležernih tonih. Metka, prosim, izdajte nam vaše najljubše počitniške destinacije na Hrvaškem, mogoče nam lahko izdate tudi ime kakšne dobre konobe, v katero zahajate … Kakšen je za vas sploh idealen dopust? Kaj pa dnevni počitek, imate svoje hobije, svoje male »užitke«, ki vas napolnijo z energijo?

Jadranje, foto HTZ in Ivo Bioćina

Sem ljubiteljica jadranja in moj idealen dopust je na jadrnici, oddaljeni od poletnega vrveža, v Dalmaciji bi rekli ”šušura”. Zato se v tem času izogibam naseljenim krajem, če je v današnjem času to sploh mogoče. Pogosto odhajamo na južno stran Korčule, od koder je blizu na Lastovo, tam jemo odlične jastoge. Tam je toliko slovenskih navtikov, da tudi mornar, ki dela na manjšem pomolu, tekoče govori slovensko.

Moram priznati, da v zadnjem času del poletnih počitnic preživim na celini, tako smo bili preteklo leto v Međimurju. Ta regija ponuja toliko, da nam je enostavno zmanjkalo časa za vse. Če pa povem po resnici, bi celotno poletje zamenjala za zimo in smučala … zato mi trenutno prebivališče v Ljubljani ustreza, ker lahko grem na smučanje, kadar le morem in moram priznati, da sem malce ljubosumna na prijatelje v Mariboru, ki imajo smučišče praktično na svojem dvorišču.

Sorodni članki

Direct Booker Community

Direct Booker nudi kompletno storitev

Kako je podjetje iz Dubrovnika v samo sedmih letih postalo najhitreje rastoča turistična agencija za privatno namestitev v regiji?! Blagovna znamka je postala tudi dovolj močna, da seizvaža kot franšiza: Direct Booker je prisoten v Črni Gori, Bosni in Hercegovini ter tudi v Sloveniji.

Direct Booker nudi kompletno storitev

Kako je podjetje iz Dubrovnika v samo sedmih letih postalo najhitreje rastoča turistična agencija za privatno namestitev v regiji?! Blagovna znamka je postala tudi dovolj močna, da seizvaža kot...

Preberi več