Compare Listings

Soparnik, gastronomska »delicija«

Poljički soparnik – Poljički zeljanik – Poljički uljenak

Ko blitvo, rdečo čebulo, olivno olje, sol in česen »omotamo« v preprosto testo iz moke in vode dobimo soparnik, avtohtono dalmatinsko gastronomsko specialiteto, ki je doma »tam nekje« med Splitom, Sinjem in Omišem.

Poljički soparnik – Poljički zeljanik – Poljički uljenak

Poljički soparnik oz. enostavneje rečeno samo soparnik je preprosta kmečka jed, ki pa je na ravni EU prejela zaščiteno znamko odličnosti in geografskega izvora in je tudi zaradi tega postala prava »gastronomska turistična atrakcija«. Zato tudi ne čudi prenekatera izjava ugodno presenečenega turista, ki prve grižljaje soparnika komentira približno takole: Ta jed je zares super, pa še zelo okusna in zdrava je.

EU je zaščitila Poljički soparnik predvsem zato, ker temelji na dolgotrajni tradiciji proizvodnje. Ta skromna, revna kmečka jed izhaja še iz »turških časov«, oziroma iz časov Poljičke republike, ki je obstajala od 13-ega stoletja, pa vse do leta 1807, ko je obstoj Poljičke republike ukinil Napoleonov maršal Marmont.

Še dodaten info za ljubitelje zgodovine: Tudi v času največje turške prevlade na teh prostorih je Poljička republika obstajala (le davek so morali redno plačevati veliki Turčiji). Zgodovinarji ocenjujejo, da je bil Poljički soparnik – vsaj v nekem obdobju – nekakšen obredni pekarski produkt, ki so ga pripravljali siromašni kmetje predvsem ob različnih praznikih.

Kakor smo navedli že v samem naslovu ima soparnik iz področja dalmatinske Zagore lahko tri imena: Poljički soparnik – Poljički zeljanik – Poljički uljenak. Soparnik je okrogel, v premeru lahko meri od 90 do 110 centimetrov. Vas to vsaj malo spominja na italijansko pizzo?

In kako se soparnik pripravi? Približno tako: Blitvo (okrog 2 kilograma) narežemo na ožje trakove, v njo dodamo, zmešamo sol, rdečo čebulo in olivno olje (ponekod zmešajo sončnično ter olivno olje v razmerju 1:1, neorginalni recepti pa priporočajo tudi dodatek peteršilja). Na tanko se razvalja enostavno  (krušno) testo ter se na njega vsipa prej pripravljena »blitvina zmes«. Nato to pokrijemo z drugim testom. Robove spodnjega in zgornjega testa zlepimo, da nam »blitvina zmes« med pečenjem ne »uide«.

Zakurimo krušno peč, ob primerni vročini začnemo peči (priporočajo se »drva iz vinske trte«). Zanimivo je, da celotno jed prekrijemo z žgočo žerjavico in pa tudi pepelom, ki da soparniku značilen okus. Ko je soparnik dovolj pečen (okrog 20 minut), ga vzamemo iz krušne peči in zelo pozorno očistimo. Na zgornjo plast posipamo zelo na drobno sesekljan česen potem pa na testo vlijemo in vtremo še 2 do 3 decilitre olivnega olja. Soparnik na koncu obvezno razrežemo na romboidne kose in postrežemo gostom.

Novejši, lahko rečemo tudi turistični trendi, dopuščajo razne »dodatke« k tej zanimivi, avtohtoni jedi dalmatinske Zagore. Tako bomo tu in tam na spletu naleteli na nasvet, da se ob soparniku priporočajo še zalogajčki sira (lahko je tudi nariban po površini soparnika?!), mogoče tudi rezine pršuta in –  seveda – kozarec ali dva dobrega (rdečega) vina. Dober tek!

Vse fotografije: HTZ in Ivo Bioćina:

Sorodni članki

Najboljše hrvaške restavracije

Katere so najboljše restavracije na Hrvaškem? Zagotovo so med njimi tiste, ki so prejele Michelinovo zvezdico. Najbolj prestižno svetovno znano gastronomsko priznanje ima trenutno v svoji lasti kar 10 hrvaških restavracij: rovinjski Monte, šibenski Pelegrini in restavracija 360º v Dubrovniku iz leta 2018, Noel (Zagreb) in Draga di Lovrana (Lovran) iz leta 2019, paški Boškinac in LD Terrace (otok Korčula) iz leta 2020 ter restavracije Nebo (Reka), Alfred Keller (Mali Lošinj) in Agli Amici (Rovinj) iz leta 2021 .

Nadaljujte z branjem

Kje jesti in piti v osrednji in vzhodni Istri?

Eno - gastro destinacije osrednje in vzhodne Istre, ki jih ne smemo spregledati. Svetujeta Kristina Ritoša & Anamarija Bassanese iz www.delistria.com, ki pravita, da turistično destinacijo spoznavamo tudi skozi jedi in vina.

Nadaljujte z branjem

Hrvaške sladkovodne ribe

V Aquatiki, največjem hrvaškem sladkovodnem akvariju, je predstavljen tok kraške reke z življenjskim prostorom več kot 80 vrst rib, od katerih je 30 endemičnih. Edinstveno doživetje podvodnega sveta, ki se nam le na prvi pogled zdi dobro poznan.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.