Compare Listings

Bakar, malo-veliko mesto

Spoj industrije in turizma

Mestece Bakar se trudi biti zmeraj večja »pika« na jadranskem turističnem zemljevidu. Stavi na svojo zgodovino in tradicijo. Bakarčani se zavedajo, da organizirajo odlične prireditve (stavijo predvsem na Margaretino poletje, ki ponuja bogat kulturno-umetniški program). Vedo, da so odličen spoj med modro in zeleno (od Bakarskega zaliva vse do narodnega parka Risnjak). In v rokavu imajo še nekatere dodatne adute. Katere? Klikni.

Bakar, malo-veliko mesto

Mestece in pristanišče Bakar se nahaja na severnem Jadranu, v neposredni bližini jadranske magistrale, dobrih 15 kilometrov od velike Reke, na jugu pa najdemo Jadranovo, Dramalj in Crikvenico. Celotno bakarsko območje je veliko nekaj čez 12.500 hektarjev, sestavlja pa ga devet naselij: Bakar, Hreljin, Krasica, Kukuljanovo, Plosna, Ponikve, Praputnjak, Škrljevo i Zlobin. Vsa naselja imajo okrog 7.500 prebivalcev, največ pa jih je – seveda – doma v samem mestu Bakar (1.500).

Bakar je zgrajen »amfiteatralno« na severozahodnem delu 4,6 km relativno zelo dolgega Bakarskega zaliva. To geostrateško prednost je Bakar znal dobro izkoristiti. Treba je namreč vedeti, da je bil Bakar nekoč pomembno (celo pomembnejše od Reke!!) trgovsko pristanišče, ter ribiško, vinarsko, ladjedelsko in pomorsko središče. V Bakru so bili stoletja doma odlični »mornarji in kapitani«, pa radi so tudi lovili ribe (predvsem tune).

Zato ne čudi, da se je iz teh številnih izkušenj kasneje rodila tudi  pomembna in prva hrvaška navtična šola, ki so jo ustanovili leta 1849.  Bodoči pomorščaki so lahko odlično trenirali tudi v »hudih, zelo vetrovnih okoliščinah, v močni burji«, kar dokazuje tudi pregovor, ki ga – zaradi humorne avtentičnosti – objavljamo kar v hrvaščini: »Bura se u Senju rađa, u Bakru se ženi, a u Trstu umire 

Mesto Bakar tvorita čudovito staro naselje (to je ohranilo srednjeveško urbano strukturo z ozkimi ulicami in slikovito arhitekturo, ki se strmo vzpenja po hribu), ter novi del mesta ob sami obali Jadrana. Na najvišji točki mesta Bakar stoji Kaštel, ki je bil zgrajen v prvi polovici 16. stoletja. Ta mini trdnjava je služila predvsem kot obrambno-vojaški objekt. Zelo zanimivo; kljub velikim apetitom in številnim napadom so se v Bakru uspešno upirali tako Benečanom kot Turkom.

Tukaj smiselno nastopi trenutek, ko s pomočjo wikipedije, povemo še nekaj dodatnih zgodovinskih dejstev o Bakru: »V rimski dobi je na mestu današnjega naselja stalo mesto Volcera. Pri arheoloških izkopavanjih leta 1800 so na lokaciji trga odkrili nekropolo iz prve polovice 2. stoletja. V srednjem veku je bil Bakar pomembno mesto in upravno središče (občina). Začetki pomorstva in trgovine segajo v 15. stoletje, ko so Frankopani postavili več skladišč in pričeli trgovati preko morja predvsem z železom, volno, lanom, voskom in soljo«.

Kakor vidite iz navedb, korenine te industrializacije (ki turizmu, to že moramo priznati, vsekakor ni koristila), segajo stoletja nazaj. Še več, v času Karla VI. se je pristanišče zelo povečalo, lahko je sprejemalo največje ladje tistega časa. Tudi velika Marija Terezija je spoznala velik pomen mesta in je leta 1.777 Bakar razglasila za »svobodno pristanišče«. Francozi, v času Ilirskih provinc, so vpliv bakarskega pristanišča  skorajda popolnoma zadušili, toda že po letu 1820 je Bakar dobil nov industrijski zagon, bakarska ladjedelnica je med letoma 1850 in 1883 zgradila okrog 100 tovornih jadrnic. Železnica, ki je po letu 1930 tekla tudi v Bakar, je na stežaj odprla vrata dodatnim, različnim »zvrstem težke industrije«.

Med drugim je bila zgrajena tudi koksarna, ki je po poročanju časnika Delo, »požrla najlepše plaže«, borov gozdiček, ki pa se je nekoč dvigal v hrib, je zlasti v zatonu dneva zamenjala strašanska sivina. Koksarno, predelavo (izboljšavo) premoga, so ukinili šele leta 1995. Dandanes se Bakar, kolikor je to le mogoče, izogiba »umazane industrije«, vsekakor pa se radi pohvalijo s svojimi odličnimi poslovnimi številkami, ki jih ustvari mogoče največja industrijska cona na Hrvaškem, v kateri v okrog 200 podjetjih dela preko 4.000 delavcev.

Pa turizem v takšnem okolju sploh najde svoj prostor? Vsekakor! Za začetek naredimo spisek turistom najbolj zanimivih »zadev«:
1. Frankopanski »Kaštel«, ki je kakor so zapisali na straneh lokalne turistične zveze, avtentična priča preteklih stoletij. Obvezen ogled.
2. »Hreljinska gradina« oz. »stari grad Hreljina«, je sedaj neobnovljena ruševina, ki pa je bila v svojih zlatih, srednjeveških, časih na strateški višini 321 metrov pomembno trgovsko, obrambno in upravno središče, ki je nadziralo poti med morjem in kopnim,
3. Cerkve (zapisane v hrvaškem poimenovanju: Crkva sv. Andrije ap., Crkva Majke Božje od Porta, Crkva sv. Margarete, Crkva sv. Križa, Crkvica Blažene Djevice Marije). Pod cerkvijo sv. Andrije lahko turisti obiščejo tudi katakombe in kripte.
4. Turska kuća oz. Turška hiša. Ponavadi je eden izmed najbolj fotografiranih objektov v mestu. Legenda pavi, da jo je tam okrog 15. stoletja za svojo turško ženo dal zgraditi zaljubljeni pomorščak.
5. Rimska hiša je ena izmed najstarejših zgradb v mestu Bakar. Hišo odlikuje vrhunski, monumentalen izgled.

6. Mareograf. Sploh veste, kaj je to? Tudi jaz nisem vedel, dokler mi gospod Google ni razkril, da gre za napravo, ki meri višino gladine morja. V mestu Bakar stoji že od leta 1929.
7. Jaz in Perilo. Jaz je »nekakšno skladišče sladke vode«, tja se je stekala iz številnih izvirov sladke vode. V njej se je, tudi ob največjih sušah, vedno našla čista in hladna voda. Ob koncu 20. stoletja, zaradi popolno zgrajenega vodovodnega omrežja, ni bilo več potrebe po takšnem objektu in zato so vanj naselili postrvi. Perilo pa je sedaj kulturo-zgodovinski spomenik, tukaj se je nekoč pralo predvsem perilo (in ženski trači).
8. Galerije imajo imena Biskupija, Bakar in Paulić. Mali muzej RATI je na spisku hrvaških zasebnih muzejev, večji – Mestni muzej Bakar – pa trenutno, zaradi prenove ni delujoč.
9. »Bakarski prezidi«, so suhogradni zidovi, kamnite terase v katerih se je zelo majhni količini plodne zemlje vzgajala predvsem vinska trta sorte »belina«. Ker ti »prezidi« zavzemajo skoraj celotno severno obalo Bakarskega zaliva, so bili leta 1972 razglašeni celo za kulturni spomenik.

10. In kjer je vinska trta, tam je tudi vino, v primeru mesta Bakar pa je to znamenita Bakarska vodica. V času nekdanje SFR Jugoslavije je bilo to zelo cenjeno peneče vino.
11. Bakarski baškot je značilen, dvakrat prepečen, pekarski izdelek. Baškot so mornarji radi vzeli na dolga potovanja, to okroglo, obročkasto »pecivo« pa so shranjevali kar tako, da so ga obesili kar na vrv. O pomembnosti tega izdelka govori tudi dejstvo, da je baškot uradni spominek mesta Bakar.
12. Prava turistična atrakcija pa so fantje v uniformah, s starinskimi puškami, imenujejo pa se »Gradska straža Bakar 1848«. Mesna straža je delovala v polovici 19. stoletja, za časa bana Josipa Jelačića. Bakarska mestna straža se lahko pohvali, da je osvobodila Reko, ko so pregnali Madžare.

13. Najboljše smo ohranili za konec. Nekaj stavkov moramo zagotovo nameniti poletnemu dogajanju, množici prireditev, vse pod krovnim imenom Margaretino poletje. Samo hiter pogled na številne dogodke razkrije odličnega bakarskega turističnega aduta: Sprehod skozi zgodovino – obdobje Frankopanov, gledališke in plesne predstave, kino pod zvezdami, likovne razstave,  otroške delavnice, modna revija, kuharski šov, različni glasbeni nastopi (Raspjevani žal, Bis fest, klape), pohod na Risnjak in pa seveda, turistom najbolj zanimiv, pa zmeraj tudi najbolj obiskani dogodek, »kostumska« Pomorska bitka (Benečani neuspešno napadejo Bakar). Vse pa se konča z velikim ognjemetom in – seveda – splošnim veseljem in rajanjem.

Smo vas prepričali v obisk mesta Bakar?! Upamo. Če pa se boste potepali v »tistih krajih tam okrog«, pa priporočamo še kolesarjenje (160 km prog) ali ogled dveh naravnih znamenitosti: jezero Ponikve (izginjajoče kraško jezero – to je podoben naravni pojav kot pri našem, slovenskem Cerkniškem jezeru) in narodni park Risnjak. 

Sorodni članki

Do vrha poln slamnik prireditev

Rabac in Labin, z roko v roki

Turistično vasico Rabac najdemo na jugovzhodni obali Istre, ob Kvarnerskem zalivu. Nad »hotelskim« Rabcem, ki turista razvaja v slikovitem morskem zalivčku, le nekaj kilometrov v notranjost na 320-ih metrih nadmorske višine zagledamo zgodovinsko, nekoč rudarsko, mestece Labin. Vabljeni tudi k ogledu fotogalerije.

Rabac in Labin, z roko v roki

Turistično vasico Rabac najdemo na jugovzhodni obali Istre, ob Kvarnerskem zalivu. Nad »hotelskim« Rabcem, ki turista razvaja v slikovitem morskem zalivčku, le nekaj kilometrov v notranjost na...

Preberi več
Makarska – srce Makarske rivijere

Mesto Makarska – v objemu narave

Mesto Makarska leži stisnjeno na ozkem pasu med planino Biokovo in morjem. Čez morje vidimo otoka Brač in Hvar. Samo mesto Makarska leži amfiteatralno, ob zalivu, ki ga na severovzhodu zapira polotok Sv. Petar in na jugu Rt Osejeva. Makarska živi predvsem od svojih čudovitih plaž, od svojega turizma in to zelo, zelo uspešno.

Mesto Makarska – v objemu narave

Mesto Makarska leži stisnjeno na ozkem pasu med planino Biokovo in morjem. Čez morje vidimo otoka Brač in Hvar. Samo mesto Makarska leži amfiteatralno, ob zalivu, ki ga na severovzhodu zapira...

Preberi več