Compare Listings

Muzeji oblikujejo sodobna doživetja za nove generacije

Noč muzejev na Hrvaškem

Hrvaško muzejsko društvo pripravlja že 19. izvedbo dogodka Noč muzejev, ki bo potekal v petek, 26. januarja 2024. V sodelovanju z mnogimi hrvaškimi muzeji in drugimi institucijami posvečenimi dediščini, znanosti in izobraževanju. Glede na pozitivne izkušnje in dosežke preteklih dogodkov, tako v realni kot digitalni obliki, pričakujemo veliko udeležbo obiskovalcev tudi na 19. Noči muzejev.

Noč muzejev na Hrvaškem

19. Noč muzejev je zasnovana kot dinamičen dogodek z osrednjim poudarkom na vlogi muzejev v skupnosti, še posebej v kontekstu razvoja nove generacije. Tema letošnje Noči muzejev, “Muzeji in nova generacija,” je več kot primerna v času intenzivnega iskanja inovativnih in kreativnih muzejskih vsebin, v katerih bodo obiskovalci aktivno sodelovali ter se soočili z izzivi sodobnih generacij in življenja v današnjem času.

Iskanje muzejskih strokovnjakov za ustrezne programe, nova sodelovanja in predstavitve vsebin, ki bodo zadovoljile različne segmente javnosti, je ključnega pomena po preživetih krizah, podnebnih spremembah ter potrebi po trajnostnem in uravnoteženem razvoju. Hkrati pa morajo muzeji izpolnjevati potrebe ljudi po novih spoznanjih, doživetjih, izobraževanju in, nenazadnje, tudi zabavi.

V tem smislu ima vpliv muzejev na ustvarjanje nove generacije ali oblikovanje stališč o globalnih temah človeštva ogromen pomen, prav tako pa tudi teme, ki so pomembne za obstoj in trajnostni razvoj lokalnih skupnosti.

Na Hrvaškem že dolgo časa spremljajo pojav spektakularnih novih muzejskih zgradb po svetu, v katerih umetna inteligenca že najde svoje mesto v predstavitvah eksponatov. Hkrati smo priča velikim migracijam prebivalstva, ki iščejo nove življenjske priložnosti po vojnih konfliktih in negotovosti, pri čemer so pogosto žrtve uničenj zgodovinske in kulturne dediščine.

Na Hrvaškem se odpirajo novi muzejski prostori, medtem ko so v Zagrebu v teku obsežna obnovitvena dela na večletno prizadetih nacionalnih muzejskih institucijah, ki so trenutno zaprte za javnost, zaradi posledic uničujočega potresa.

Hrvaški muzealci in številni drugi sodelujoči pripravljajo bogate programe za muzejske obiskovalce; od novih muzejskih zbirk in postavitev ter zanimivih razstav do strokovnih, znanstvenih, izobraževalnih in zabavnih vsebin. Priložnost bo tudi za virtualne oglede muzejskih prostorov in postavitev, zgodovinskih zgradb ter zaščitenih kulturnih lokacij. To bo še ena izjemna priložnost za predstavitev in komunikacijo muzejskih vsebin ter oblikovanje nove generacije.

V preteklih osemnajstih letih je Noč muzejev v hrvaške muzeje privabila več kot 3.5 milijona obiskovalcev, nekatere leta celo več kot 250.000 obiskovalcev samo v eni noči. Posebej velja omeniti, da so se v Noč muzejev vključile tudi druge kulturne ustanove, kot so arhivi, knjižnice, univerze, knjigarne in klubi, pa tudi lokalne skupnosti z dogodki na odprtih mestnih prostorih. Manifestacijo je v preteklih letih spremljalo več sto dogodkov v radijskih in televizijskih oddajah, neposrednih poročanjih novinarskih ekip s terena, časopisih in družbenih omrežjih, kar potrjuje pomen kulturne ponudbe za povečanje obiska muzejev, galerij in obogatitev celotne turistične ponudbe.

V preteklih letih sta avtorici in voditeljici dogodka, Dubravka Osrečki Jakelić in Vesna Jurić Bulatović, določili teme in smer dogodka. Tudi v letu 2024 ostajata ključni svetovalki, ki sta predlagali tudi letošnjo temo “Muzeji in nova generacija”. Poseben prispevek k popularizaciji Noči muzejev je prinesel tudi HRT, ki je vsa pretekla leta pripravljal produkcijo posebnega oddajanja na HTV na temo Noči muzejev.

PS. Promo tekst in fotografije: Turistična skupnost Hrvaške (fotograf Sergio Gobbo).

Sorodni članki

Pust, čas norčij

Maškare, plesi, zabava in smeh. Pa preganjanje hudobnih zimskih duhov. To je pust. Pust mora biti tudi masten okrog ust. Pustne šeme, maske, karnevale poznajo povsod po svetu. Tudi Hrvaška pri tem ni nobena izjema, še več, v Reki se vsako leto odvija eden izmed največjih pustnih karnevalov v Evropi.

Nadaljujte z branjem

Kurent in Kurentovanje

Kurent, včasih imenovan tudi korant, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni slovenski etnografski pustni lik, značilen je predvsem za območje Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem svojih zvoncev iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Pravilneje pa bi bilo morebiti reči: kurent je magičen etnografski lik, ki odganja slabo in prinaša srečo in zadovoljstvo. Kurentovanje, največjo slovensko prireditev odprtega tipa, že več desetletij tradicionalno organizira mesto Ptuj, seveda pa velja tudi za največji slovenski (in srednjeevropski?!) pustni festival.

Nadaljujte z branjem

Reški karneval; praznik pustnih mask

Reški karneval (hrvaško: Riječki karneval) je osrednja hrvaška (verjetno pa tudi regijska?) manifestacija petega letnega časa – pusta. Karneval tradicionalno že več desetletij velja za prvi večji (turistični) vrhunec leta, ki se mu z vsem srcem posveča celotno mesto Reka.

Nadaljujte z branjem