Compare Listings

Samo brez panike

Morski jež, prijatelj ali sovražnik?

Morski ježi so na pogled sicer zanimivi, lepi, nekoliko drugačni morski prebivalci, a z lahkoto nam lahko pokvarijo še tako, do takrat, lepe počitnice.

Morski jež, prijatelj ali sovražnik?

Vsi gremo na dopust z enim glavnim namenom, se odpočiti, naspati in se znebiti vsega nepotrebnega stresa, ki nas čaka doma. To delamo na različne načine, velikokrat se sproščamo v hladni morski vodi, a ne zavedamo se, da lahko naše početje povzroči dodatna nelagodja, namesto da bi se znebili vseh starih. Morje ima toliko prednosti in užitkov, pa tudi svoje slabosti. Med njimi so morski ježki, ki jih v Jadranskem morju kar mrgoli.

Posledice vbodov bodic morskih ježkov so lahko različne, najpogosteje pride do manjših oteklin in rdečin. Bodice moramo kar se da hitro odstraniti, da se rane ne zagnojijo. Pri odstranjevanju koristi, če je prizadet del pomočen v kis, ta pomaga raztopiti bodice. Po vbodu je priporočljivo negovati občutljiva mesta z raznimi negovalnimi in hladilnimi mazili. Nič ne zmore v trenutku odpraviti bolečine. Potrebujemo le nekaj časa za okrevanje.

Dobro je vedeti, kaj lahko storimo preventivno, da se izognemo morebitnim poškodbam. Po plitvini je potrebno hoditi zelo previdno in pazljivo. Priporočljiva so vodna obuvala, s katerimi se ne bomo zavarovali samo pred morskimi ježki, temveč tudi pred ostrimi kamni, školjkami, bodičastimi ribami in ostalimi neprijetnostmi v morski vodi. Še posebej moramo biti pazljivi ob nočnem potapljanju, saj so morski ježki v tem času najbolj aktivni.

Lahko bi rekli, da je morsko dno pokrito z bodičasto preprogo.  Podnevi se nahajajo ob pomolih ter bližje turističnim plažam iz dveh razlogov. Prvič, tam je večje število odpadnih organskih materialov, s katerimi se nekatere vrste prehranjujejo. Drugič, ob plažah plima velikokrat naplavi alge, s katerimi se prav tako prehranjujejo morski ježki.

Velikokrat slišimo preklinjanje in stokanje zaradi vbodov bodic, a ne zavedamo se, da smo deloma sami krivi za njihovo prisotnost. Mi smo tisti, ki organske odpadke odlagamo v morja in s tem omogočamo morskim ježkom boljše pogoje za življenje.

Kljub temu, da se prehranjujejo z biološkimi odpadki potrebujejo čisto vodo. Če je voda onesnažena primanjkuje kisika. Morski ježki imajo okoli ustne votline škrge in so zelo občutljivi na takšno pomanjkanje. Poleg pomembnosti kisika je za njih pomembna dovolj velika slanost, ki je povečana v čistejši vodi.

Seveda moramo poznati nekaj osnovnih dejstev o ježkih, saj nam znanje prepreči prehitre skrbi.

V prej omenjenem morju najdemo dve skupini ježkov, pravilne in nepravilne. Stop na pravilne ježke je veliko bolj verjeten in bolj boleč, saj imajo močnejše bodice, najdemo pa jih predvsem v odprti plitvini, medtem ko se nepravilni morski ježki skrivajo pred plenilci v pesku ali mulju ob koralah. Če skupine morskih ježkov še dodatno razširimo, se lahko poglobimo že v njihove vrste. Teh po svetu najdemo več kot tisoč, a v našem domačem morju jih na srečo prebiva le osem.

Največjo preglavico nam povzročata črni ježek in navadni ali vijolični ježek. Sicer nista strupena, imata pa krhke bodice, ki se ob vbodu zlomijo in zarijejo v kožo. Še večjo nevarnost nam predstavljata zato, ker prebivata v dokaj nizki globini. Poleg navadnega in črnega morskega ježka še poznamo belobodičastega, zelenega, brazdastega, malega, lirastega in oblega ježka. Kljub temu da ima vsaka posamična vrsta svoje lastnosti, se najdejo nekatere, ki so skupne vsem.

Vsi morski ježki so majhne, okrogle oblike, njihovo telo je v celoti pokrito z ostrimi bodicami. Gibljejo se počasi s premikanjem bodic, zato ni potrebno imeti strahu, da bi nas nenadoma »napadli«.

Kljub temu, da si večkrat želimo, da ta majhna bitja ne bi obstajala, moramo priznati, da ima vsaka stvar tudi pozitivne lastnosti. V veliko korist so na koralah, kjer s prehranjevanjem preprečujejo, da bi alge popolnoma zaustavile rast koral. Sami pa jih velikokrat uporabljamo v samostojno korist. Odmrlim morskim ježkom odpadejo bodice in ostanejo jim lupine različnih barv, ki jih lahko, zlasti raziskovalci morskega dna, uporabimo za okras in s tem popestrimo prostor.

Morskih ježkov ne najdemo samo na policah, najdemo jih tudi v kuhinjah po vsem svetu. Da, prav ste slišali, čeprav se sprva zdi nenavadno, je le-ta  mnogokrat uporaben v kulinariki. Lahko ga jemo surovega na kruh, pokapljanega z limoninim sokom, najdemo ga tudi ob jajcih, kot prilogo pri ribah, raznih rižotah, solatah ipd. Na Japonskem iz njih pridelujejo celo zobno pasto!

V veliko državah so morda izvrstni, a v Sloveniji nimamo priložnosti poskusiti teh nenavadnih jedi, saj je najpogostejša vrsta morskega ježka zaščitena, navadni morski ježek. Zaščiteni so, ker upada število osebkov, vrsta je prav tako ogrožena, izumrla in ranljiva.

Lahko smo še tako previdni, a ponesreči stopimo na morskega ježka. Kljub bolečini se moramo potruditi, da nam manjša nesreča, kot je ta, ne pokvari počitnic.

Spisala: Manca Šerbinek

Sorodni članki

Rdeče korale imajo čarobno moč

»Na videz rastlina, mineral iz apnenčastega skeletnega sistema, v resnici pa žival. Po izročilu mnogih ljudstev so korale božanska bitja in njihov božanski izvor se je odražal v njihovi lepoti. Po starodavni legendi je rdeča korala nastala, ko je Perzej odsekel Meduzino glavo in jo vrgel v morje. Morske alge, prekrite s krvjo iz Meduzine glave, so okamenele in postale čudovite korale.«

Nadaljujte z branjem

Najboljše hrvaške restavracije

Katere so najboljše restavracije na Hrvaškem? Zagotovo so med njimi tiste, ki so prejele Michelinovo zvezdico. Najbolj prestižno svetovno znano gastronomsko priznanje ima trenutno v svoji lasti kar 10 hrvaških restavracij: rovinjski Monte, šibenski Pelegrini in restavracija 360º v Dubrovniku iz leta 2018, Noel (Zagreb) in Draga di Lovrana (Lovran) iz leta 2019, paški Boškinac in LD Terrace (otok Korčula) iz leta 2020 ter restavracije Nebo (Reka), Alfred Keller (Mali Lošinj) in Agli Amici (Rovinj) iz leta 2021 .

Nadaljujte z branjem

Kje jesti in piti v osrednji in vzhodni Istri?

Eno - gastro destinacije osrednje in vzhodne Istre, ki jih ne smemo spregledati. Svetujeta Kristina Ritoša & Anamarija Bassanese iz www.delistria.com, ki pravita, da turistično destinacijo spoznavamo tudi skozi jedi in vina.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.