Kravata ima svoj muzej – Cravaticum

Zgodovinarji trdijo, da so prve kravate naredila dekleta in ženske za svoje moške, ki so odšli iz Hrvaške v tridesetletno vojno (1618-1648), in jim tako zaželele srečo in varno vrnitev domov. Poglejmo si zgodbo o kravati podrobneje, najprej pa se fokusirajmo na muzej Cravaticum, ki so ga odprli junija 2024 v centru prelepega Zagreba, Tomičeva ulica 5, v bližini vzpenjače. Cena vstopnice za muzej Cravaticum, ki zaseda 250 kvadratnih metrov, je 8 evrov, za študente in dijake pa 5 evrov. Otroci do 7. leta starosti imajo vstop prost, priporoča se, da se večje skupine najavijo (kontakti: telefon +385 99 821 6605, cravaticum@cravaticum.com, uradna spletna stran: www.cravaticum.com).

Ideja samega muzeja Cravaticum je promovirati dejstvo, da kravata izvira iz Hrvaške, iz 17. stoletja in postaviti Hrvaško na zemljevid sveta kot domovino kravate. Čeprav je kravata vsakdanji modni dodatek, pogosto samoumeven, skriva romantično zgodbo o svojem nastanku, v svoji 400-letni zgodovini pa je pogosto imela veliko simbolno vlogo.

Ne glede na to, da je v središču zagrebškega muzeja Cravatium 400 let star predmet, je muzej Cravaticum vse prej kot arhaičen. Zasnovan na sodoben, interaktiven, lahko bi rekli tudi ‘instagram’ ter vizualno impresiven način, nas muzej Cravaticum na presenetljivo zabaven način izredno hitro potegne v svet kravate.

V muzeju Cravaticum boste našli edino neprebojno kravato na svetu, pod mikroskopom boste videli kokone murvine svile in svileno nit, skozi 3D razstavo jezdecev boste lahko ‘zakorakali’ v 17. stoletje in se znašli v sredini znamenitega »kravat polka« (priporočamo klik na tekst z naslovom Menjava straže Kravat pukovnije). V muzeju Cravaticum izjemen vtis naredi vizija prihodnosti Juraja Zigmana, najslavnejšega hrvaškega modnega oblikovalca, ki je med drugim oblačil tudi Beyonce, Nicki Minaj, Rito Oro, Cristino Aguilero.

»Najbolje se je učiti skozi zabavo, sploh če govorimo o mlajših generacijah, in prav zato je bil ta muzej zasnovan tako, da na zabaven in interaktiven način pove veliko dejstev in zgodb o kravatah. Želimo si, da bi obiskovalec po približno 40 minutah iz muzeja Cravaticum odšel srečnejši in pametnejši ter da bi težko izbral najboljšo fotografijo, ker jih je posnel približno sto«, je ob odprtju poudaril Igor Mladinović, solastnik muzeja Cravaticum.

»Nesprejemljivo je, da se turist sprehaja po ulicah Zagreba, ne da bi se zavedal, da je kravata naša, hrvaška«, pa je na samem odprtju muzeja Cravaticum poudaril prav poseben obiskovalec, predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović. Cenjeni gost se je sicer v kratkem nagovoru najprej navdahnjeno ozrl v zgodovino kravate in dejal, da »je osnovno dejstvo, da smo Hrvati edini, ki si lahko lastimo legitimno pravico do avtorstva in zgodovinskega lastništva nad majhnim, a tako zelo pomembnim modno-oblačilnim detajlom, ki je lahko zavezan, oblikovan na stotine različnih načinov«.

ZGODOVINA KRAVATE

Kravata je modni dodatek z dolgo in zanimivo zgodovino, ki sega več stoletij nazaj. Njeno izvorno obliko so nosili že stari Egipčani in Rimljani, poznali so jo tudi na starodavnem Kitajskem, vendar so bile takratne »kravate« bolj podobne današnjim rutam ali šalom.

Prava zgodba o kravati pa se začne v 17. stoletju, med tridesetletno vojno (1618–1648). Medtem ko je vojna divjala po Evropi, so francoski vojaki srečali hrvaške plačance, ki so nosili pisane rute zavezane okoli vratu, ki so takoj pritegnile pozornost francoskega dvora. Beseda “kravata” izhaja iz francoske besede “cravate”, kar je bila popačenka besede “Hrvat”.

Hrvaške rute, pardon, kravate, so bile iz različnih materialov, od svile do bombaža, in so bile zavezane na različne načine. Francoski kralj Ludvik XIV., znan po svoji ljubezni do mode in razkošja, je bil še posebej navdušen nad tem modnim dodatkom. Leta 1660 je uvedel nošenje kravate na svojem dvoru in tako postavil trend, ki se je hitro razširil po celotni Evropi.

Skozi stoletja se je oblika in način nošenja kravate spreminjala. V 18. stoletju so postale zelo priljubljene široke in bogato okrašene kravate, ki so bile simbol statusa in prefinjenosti. V 19. stoletju je prišlo do preoblikovanja kravate v tanjšo in bolj funkcionalno obliko, podobno tisti, ki jo poznamo danes.

Razcvet so kravate doživele prav v 19. stoletju, ko se je oblačenju posvečalo ogromno pozornosti, po prvi svetovni vojni pa so ročno pobarvane kravate postale vratni okras tudi v ZDA. Današnja moderna kravata, ki jo največkrat povezujemo s poslovnim svetom, je nastala v začetku 20. stoletja. Zasluge za njeno standardizacijo gredo predvsem Jesseju Langsdorfu, ki je leta 1924 patentiral postopek rezanja tkanine po poševnem vzorcu, kar je omogočilo boljšo prožnost in oblikovanje kravate.

Kravata je danes simbol elegance, profesionalnosti in kulture, ki je globoko zakoreninjen v modni zgodovini in tradiciji. Hrvaška turistična zveza je zapisala: »Predmet, ki so ga Hrvati vezali okrog vratu kot znak zvestobe, se je spremenil v znak kulture, elegantnosti in diplomacije. Kravat polkovnija obstaje še danes kot častna polkovnija v Zagrebu, ki je leta 2017 proslavila polnih 350 let obstoja«. Vsekakor pa tudi velja, da kravata nedvomno krepi hrvaški nacionalni ponos in kulturno identiteto.

DODAJAMO ŠE NEKAJ ZANIMOVOSTI O KRAVATI

Vsako leto 18. oktobra se praznuje svetovni dan kravate. Na Hrvaško so se navezali na MMC RTV, kjer so objavili: »Hrvaški sabor je leta 2008 18. oktober razglasil za dan kravate na Hrvaškem s pojasnitvijo, da je kravata “najbolj prepoznavni hrvaški simbol, ki je univerzalno znan in cenjen”. Po mnenju hrvaškega sabora je kravata hkrati tudi simbol Evrope in nekaterih ključnih civilizacijskih vrednot«. Vsakič, ko si vežete kravato, se spomnite, da to delate na hrvaški način.

Leta 2011 so matematik iz Stockholma Mikael Vejdemo-Johansson in njegova ekipa izračunali, da obstaja 177 147 načinov vezanja kravate. Verjetno drži, je pa umetna inteligenca ob tem vprašanju navedla: »Obstaja več kot 85 različnih načinov, kako zavezati kravato. Najbolj priljubljeni so štirje osnovni vozli: enojni vozel (Four-in-Hand), polovični windsorski vozel, windsorski vozel in preprost vozel (Simple Knot)«.

Modna stilistka je za portal www.siol.net povedala: »Dolžina kravate je vedno do pasu, konica kravate naj bo raje kak centimeter nad pasom kot pa čez. Široka kravata je primerna za tiste, ki želijo bolj klasičen videz, pri čemer so tudi fazone na suknjiču širše, ožji modeli pa spadajo k modernim ožjim krojem oblek. Tudi oblika ovratnika na srajci ima vlogo pri izbiri širine kravate. Manjši in nižji ovratniki ali ovratniki z bolj zaprtima krakoma so bolj primerni za ožje kravate«.

Časnik Finance v svojem članku Kravata – statusni simbol moškega poudarja: »Danes jo moški nosijo kot del poslovne obleke ali na uradnih dogodkih, lahko je tudi del vojaške ali šolske uniforme. Zadnje čase jo nosi veliko manj moških kot prej, nujna pa je za ministre, predsednike vlad in držav, direktorje in menedžerje v finančnih okoljih (banke, zavarovalnice, borze). Za tradicionalno poslovno obleko (traditional business attire) in za dnevno poslovno obleko (business standard) je po besedah Lee Pisani neizogibna. Ni pa primerna, če je zaželena manj formalna poslovna obleka (business casual) in še manj pri neformalni poslovni obleki (smart casual).

Barva in vzorci na kravati pogosto izražajo osebnost ali sporočilo. Na primer, rdeče kravate so pogosto povezane z močjo in samozavestjo, modre z umirjenostjo in profesionalnostjo, črne in sive pa z eleganco in formalnostjo. V nekaterih kulturah in skupnostih se kravate obravnavajo kot umetniški izraz. Oblikovalci ustvarjajo unikatne kravate z različnimi motivi, vzorci in barvami. V mnogih vojaških in policijskih enotah po svetu so kravate del uniforme. Pogosto se uporabljajo tako imenovane “clip-on” kravate, ki se hitro namestijo in odstranijo.

Leta 2003 je društvo Academia Cravatica, ki je posvečeno promociji kravate kot kulturnega simbola Hrvaške, po dveh letih priprav ustvarilo eno najlepših razglednic Hrvaške, ko je okoli puljske Arene, sicer enega izmed najbolje ohranjenih rimskih amfiteatrov na svetu, zavezalo velikansko kravato. Rdeča kravata je bila dolga kar 808 metrov, sam kravatni vozel je bil dolg 15 metrov, na najširšem delu je bila mega kravata baje široka 16,5 metra (po nekaterih spletnih navedbah celo 10 metrov več!?), na najožjem delu pa 5,4 metra. Če spletne navedbe držijo gre za največjo in najdaljšo kravato na svetu, to dokazuje tudi vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.

Kravata je navdihnila številne pisce, mislece in umetnike, ki so v njej videli več kot le modni dodatek, ampak tudi simbol osebnosti, kulture, moči in včasih tudi absurda. Za konec prispevka poglejmo nekaj zanimivejših izjav. Honoré de Balzac: Kravata je izziv vsakemu moškemu, ki jo nosi, da izrazi svoj značaj in okus. Oscar Wilde: Kravata je resnično edini kos oblačila, ki ga lahko vsak moški nosi, da pokaže svojo individualnost. Napoleon Bonaparte: Eleganca je ena od lastnosti vladarja. Dobro zavezana kravata je prvi korak v življenju resnega moškega.

Dodajamo še dva kritika. Mark Twain: Kravata je kos oblačila, ki je tako nepotreben, da ga je človek izumil, da bi pokazal svojo zmožnost trpeti. Kravata je v nekaterih primerih kot izjavo o resnosti in profesionalnosti, vendar je tudi simbol rutine, ki jo moški nosijo vsak dan.

Že napisano o kravati nakazuje, da nam ob obisku muzeja Cravaticum v osrčju Zagreva, nikakor ne bo dolgčas. Če se boste tja odpravili z ali brez kravate, pa – verjetno – ni tako zelo pomembno. 🙂 Pa ne pozabite, kravata zna biti tudi zelo lep hrvaški spominek. 🙂

Ps. Fotografije: muzej Cravaticum iz Zagreba.