Flosarski bal

Na uradni spletni strani www.visitsavinjska.com so zapisali: »Ljubno ob Savinji je v 15. in 16. stoletju živelo predvsem na račun žagarstva in splavarstva. Tradicionalna zabavna etnološka prireditev Flosarski bal oživlja in povezuje te stare običaje Zgornje Savinjske doline. Obiskovalci lahko aktivno sodelujete pri športnih in kulturnih dogodkih, delavnicah, okroglih mizah, pohodnih ter uživate v glasbi in plesnih večerih.

Otvoritev prireditve, ki poteka v obdobju dveh tednov, navadno zaznamuje prihod starodobnikov. Dogodek se zaključi s prikazom spravila lesa po leseni drči, splavilom splava (flosa) v reko Savinjo in krstom mladega flosarja, ki naj prenaša flosarsko znanje in običaje iz roda v rod. Ne bodite presenečeni, če boste slišali tudi kakšno besedo, ki pripada flosarskemu žargonu: kardej (začni), vardahej (pazi, nevarnost), ubavh (prekini), johi (razumem). Prireditev privabi več kot 20.000 obiskovalcev«.

Ljubno ob Savinji je slikovito mesto, ki leži v zgornji Savinjski dolini, znano je po svoji naravni lepoti in možnostih za rekreacijo na prostem. Flosarski bal pa je pomemben večdnevni dogodek za kraj, saj privablja številne obiskovalce iz vse Slovenije in tujine ter pomaga ohranjati in promovirati lokalno kulturno dediščino.

Če pogledamo čez desetletja Flosarskega bala, bi lahko nekako takole govorili o glavnih značilnostih te prireditve:

1. Zgodovinski, tradicionalni, etnografski del prireditve. Prireditev Flosarski bal med drugim prikazuje uprizoritve tradicionalnega splavarjenja, kjer so prikazane spretnosti in tehnike, ki so jih spretni splavarji nekoč uporabljali za plovbo po reki z velikimi splavi iz hlodov.

Na spletnem portalu www.tdnaskraj.si lahko preberemo: »Bogata naravna krajina in reka sta prebivalstvu omogočila bogat razvoj lesne panoge, ki je najbolj zacvetela v obdobju med obema vojnama. Les se je v hribovitih predelih posekal in spravil v dolino. Od tu so ga plavili do žag, razžaganega pa zbili v flos (splav). Splavarilo se je največ v pomladanskih mesecih, ko je bila Savinja primerno visoka. Iz Ljubnega je proti Celju na rajžo krenilo po več flosov (približno 12 – 20), v Celju pa so posamezne »samce« združevali po dva in dva. Na Roglici (Zagreb – Hrvaška) so zvezali vse flose ene rajže v »mitrovški« flos, na katerem so si postavili kolibe, kurišče …

Splavarilo se je do današnje Srbije, najdlje celo do zahodno romunskega mesta Calafat. Na flosih so za prodajo prevažali tudi apno in lončene (kokarske) izdelke. Na cilju so flos razvezali, deske očistili in jih prodali. Nekateri lesni trgovci so imeli v krajih današnje Srbije tudi že svoje lesne trgovine. Splavaril je lahko vsak, nevarna vožnja po reki pa je zahtevala uvedbo hierarhije, ki se odraža v flosarskih nazivih: prednek, zadnek, krmaniž. Vsak »frišen« flosar je bil krščen (najpogosteje na Roglici), potek krsta pa je vsako leto prikazan na Flosarskem balu«.

2. Kulturne, umetniške (razstave ter delavnice, prikazi starih običajev) in športne prireditve (npr. pohod, kegljanje, odbojka, turnir v nogometu). Obiskovalci lahko načeloma uživajo v tradicionalni slovenski glasbi, plesu in folklornih nastopih. Te prireditve pogosto izvajajo lokalne glasbene skupine, ljudski godci in poudarjajo kulturno dediščino regije.

V zadnjih letih Flosarski bal spremlja tudi nora zabava s priznanimi, popularnimi glasbenimi skupinami iz Slovenije in tujine. Udeležence Flosarskega bala so v preteklih letih zabavali tudi Severina, Siddharta, Tabu in skupina Mi2. Leta 2024 se bodo obiskovalci pozibavali v ritmih skupin Big Foot Mama in Zmelkoow, nastopili pa bodo tudi Batista Cadillac, Mambo Kings, Rock Partyzani itd.

3. Občinski praznik. Flosarski bal je svečan dogodek lokalne skupnosti, v katerega je vključenih veliko domačih prebivalcev in organizacij, kar ga naredi še za posebno živahno in pristno izkušnjo (npr. proslava ob občinskem prazniku, srečanje upokojencev).

4. Lokalna kulinarika. Prireditev Flosarski bal je – seveda – tudi odlična priložnost za pokušino tradicionalne slovenske hrane in pijače, s stojnicami, ki prodajajo številne lokalne specialitete: zgornjesavinjski želodec (suhi mesnini iz kakovostnega mesa in slanine), solčavski sirnek (pikantna, več mesecev zorena skuta), ubrnenik (pšenične, ajdove ali koruzne kroglice, ki se odlično podajo h kislemu mleku), ajdnek (okusna poslastica iz ajdovega testa, mletih orehov in medu).

Kaj reči za sam konec? Ljubno ob Savinji, nedaleč od slikovite Logarske doline, na samem robu Kamniško-Savinjskih Alp, zadnja leta pozimi gosti najboljše svetovne smučarske skakalke in njihove navijače. Obiščimo Ljubno ob Savinji tudi sredi poletja, prireditev Flosarski bal je odlična priložnost za obisk tega čudovitega konca Slovenije. 🙂

Ps. Fotografije: Razvojna agencija Savinjsko-Šaleške regije (glej https://visitsavinjska.com/) in fotograf Tomo Jeseničnik.