Compare Listings

Piše: Goran Rihelj, hrturizam.hr

Ko prične deževati, življenje zastane

  • 28. aprila, 2019
  • Blog
  • 0

Od prvega dne pišem, kako je največja turistična prednost Hrvaške avtentičnost in naša neverjetna raznolikost v načinu in kulturi življenja, ter kako moramo prav to, kar smo – Hrvati, povedati v naši zgodbi in ne biti slabe kopije drugih.

Ko prične deževati, življenje zastane

Po drugi strani pa nam, razen sonca in morja, kronično primanjkuje kvalitetne ponudbe in kvalitetne vsebine, kajti sonce in morje kot edina ponudba ne zadoščata. Sonce in morje bosta vedno motiv za prihod, vendar pa samo to ni dovolj, da dvignemo turizem na višji nivo, podaljšamo sezono in povečamo turistično potrošnjo.

Zadeva je zelo preprosta, motiv za prihod ni namestitev, temveč raznolika, kvalitetna in avtentična vsebina turistične destinacije. Kvalitetna vsebina je pravzaprav rešitev, kako podaljšati turistično sezono, kar direktno zviša tudi turistično potrošnjo ter tisto najpomembnejše, vpliva na celoten doživljaj gosta.

Sveti gral v turizmu je navdušiti gosta.

Najvažnejše je ali je gost po 7/14 dneh zadovoljen z destinacijo, to je s svojim letnim dopustom. Če je, se bo vrnil in bo naš ambasador, če ni, imamo kontra efekt. Vemo pa, da je nezadovoljnega gosta trikrat dražje pripeljati nazaj. In tu je strnjena vsa filozofija.

Seveda moramo imeti kvalitetno storitev, kvalitetno in raznoliko namestitev, vendar je še pomembnejša kvalitetna vsebina in ponudba, kajti sodobni kvalitetni gostje ne bodo sedem dni poležavali na plaži in ne počeli ničesar. Želijo si doživljajev in zgodb. Prav tako je v celotni zgodbi pomembna sinergija vseh turističnih udeležencev, kajti vsi skupaj tvorijo skupni mozaik turistične destinacije.

 Dež – razpad sistema

Razen zgoraj navedenega, se kvalitetne vsebine odrežejo, ko je slabo vreme ali dežuje. Kaj početi, ko dežuje, ko je temačno in vetrovno in ko ni sonca in morja? To je vprašanje, ki si ga morajo zastaviti prav vsi v turizmu.

Žal so na naših destinacijah, tako zaradi primanjkljaja kvalitetnih vsebin, pa tudi zaradi slabe promocije, komunikacije in pomanjkanja sinergije,  gostje prepuščeni sobi ali lobiju hotela.

Če pa imamo na turistični destinaciji kvalitetne vsebine, takrat pridejo le te do izraza. En tak odličen primer je v Puli na Verudeli. Na začetku tedna je padal dež in bilo je hladno, tako da se dva dni ni dalo kopati in sončiti na plači. Potrditev zgoraj navedene hipoteze o pomembnosti kvalitetnih vsebin najbolje prikaže ta slika.

Govorimo o Aquariumu Pula, ki je izvrstna zabavna in izobraževalna vsebina, tisti pravi aquarium in ne neki “fake” s par ribami in akvariji. Razprostira se v treh etažah in ima preko 250 vrst rib, z ogromnim akvarijem na sredini, ki sega preko vseh treh etaž.

Kot vidite na sliki, je pred vhodoma dolga vrsta turistov, ki čakajo, da bodo kupili karto in da izstopijo obiskovalci, kajti v tem trenutku je akvarij dosegel svoj maksimum obiskovalcev. Turisti so željni kvalitetnih vsebin.

“Vsak” turist, ki pride z otroki, bi moral v Puli doživeti Aquarium Pula, ne glede na to ali je lep ali deževen dan, kajti prav to je vsebina, ki jih bo navdušila in direktno zvišala zadovoljstvo gosta z destinacijo.

Sinergija na turistični destinaciji je ključna

Hotelom, gostiteljem v družinski namestitvi, pa tudi lokalnemu prebivalstvu, mora biti mar celoten doživljaj turista na turistični destinaciji. Kot sem navedel zgoraj, motiv za prihod ni namestitev, temveč turistična destinacija, pri čemer se kvaliteta namestitve in storitev smatrajo za same po sebi umevne glede na kategorizacijo.

Zagotovo se gost ne bo v hotel vrnil zaradi destinacije, če le-ta ni dosegla njegovih potreb in pričakovanj, In prav zato je izredno pomembno,  da sami hotelirji kot tudi gostitelji v družinski namestitvi poznajo svoje goste, jim priporočajo odlične vsebine na destinaciji, skladno z njihovimi potrebami in željami, ne glede na to ali bodo imeli sami finančno korist od tega. Dolgoročno jo bodo vsekakor imeli, ker bodo podaljšali turistično sezono, imeli zveste goste, ki so brezplačni (ni stroška marketinga), ter dobili kvalitetnejše goste, ki generirajo tudi večjo turistično potrošnjo. Win- win za sve.

Če gost doživi veliko vsebin in ima čas dopusta izpopolnjen, bo končna ocena pozitivna in se bo še vrnil. In vrnil se bo v vašo namestitev. Torej, promovirajte in spodbujajte ponudbo vsebin na destinaciji, saj ste medsebojno odvisni drug od drugega. Bodite srečni, da imate možnost ponuditi kvalitetno vsebino svojim gostom. Eni brez drugega ne morete. Seveda le, če želimo bolj kvaliteten turizem.

Hrvaška – država »tisočerih« muzejev

Kvalitetnih vsebin, kot je Aquarium Pula, potrebujemo čim več… Država s 1.000 tematskimi muzeji in interpretacijskimi centri, to mora biti del razvojne strategije, saj nam prav kvalitetnih vsebin in ponudbe najbolj primanjkuje.

Sprašujem se, zakaj nimamo na stotine privatnih in državnih tematskih muzejev za vse naše neverjetne turistične, zgodovinske, kulturne, avtentične… zgodbe? Od Muzeja Iluzij, Muzeja prekinjenih vez, Muzeja Antičnega stekla itd… pa do Muzeja betinskega lesnega ladjedelništva, Muzeja Sinjske alke, Istralandije, Fun Parka Mirnovec, Aquatike -sladkovodnega akvarij Karlovac, Muzeja Vučedolske kulture … – vse to so odlične in kvalitetne vsebine.

Pripovedovati moramo naše avtentične zgodbe in biti ponosni na njih, muzeji ustvarijo dodatno vrednost, nudijo kvalitetne vsebine ter pripovedujejo na tisoče zgodb o naši zgodovini, kulturi, dediščini, inovacijah, identiteti. In na koncu, že stotič v tem članku,  kvalitetne vsebine tvorijo kvalitetno turistično destinacijo.

Sorodni članki

Rdeče korale imajo čarobno moč

»Na videz rastlina, mineral iz apnenčastega skeletnega sistema, v resnici pa žival. Po izročilu mnogih ljudstev so korale božanska bitja in njihov božanski izvor se je odražal v njihovi lepoti. Po starodavni legendi je rdeča korala nastala, ko je Perzej odsekel Meduzino glavo in jo vrgel v morje. Morske alge, prekrite s krvjo iz Meduzine glave, so okamenele in postale čudovite korale.«

Nadaljujte z branjem

Tatjana Šavorić o avanturi Via Adriatica

Tatjana Šavorić je žena, mama trem otrokom, medicinska sestra, planinka. Tatjana Šavorić je s svojim 25 kil težkim nahrbtnikom v 45 dneh prehodila vseh 1.100 kilometrov po hrvaški obmorski planinski poti imenovani Via Adriatica. Tatjana Šavorić je prva in edina ženska, ki je Vio Adriatico v zimskih razmerah prehodila sama. O svojem podvigu je Tatjana Šavorić, na naše veliko veselje, napisala knjigo z naslovom Moja Planina - Kroz gore uz more, od Prevlake do Istre.

Nadaljujte z branjem
  • Blog

Tinjan in Kringa: kalvarije, evropski suhozid in vampir

Srednja, osrednja, centralna Istra je res posebna. Ne samo zaradi pokrajine, majhnih sladkih mestec na hribih, urejenih vasic, svojih običajev in tradicije tudi govora, temveč tudi zaradi svoje zgodovine in zanimivih legend. Tokrat smo v Tinjanu in Kringi, stopamo po stopinjah istrskih velikanov, legend in evropskega suhozida.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.