Compare Listings

Krožni kolesarski izlet

Dajla: Kam je izginil blišč podeželske vile najbogatejšega Istrana

  • 21. oktobra, 2023
  • Blog

Barbara Ban, novinarka, glej tudi njen portal HelloIstria, se s kolegico odpravi na kolesarski izlet. Na krožni vožnji Novigrad-Umag-Brtonigla-Novigrad se v fokusu znajde predvsem istrska Dajla.

Dajla: Kam je izginil blišč podeželske vile najbogatejšega Istrana

»Pod naselje Dajla spadajo naslednji zaselki oz. deli naselja: Belveder, Stancija Bružada, Šaini, stara Dajla (ob nekdanjem samostanu), nova Dajla nad cesto na vrhu hriba in počitniško naselje (A-B-C) ob zalivu. Dajla je naselje s pristanom in turistična destinacija v severozahodni Istri. Kraj leži ob zahodni obali Istre, okoli 5 km severno od Novigrada, ob cesti D75, ki povezuje Novigrad, Umag in Savudrijo. Nasproti Dajle oziroma počitniškega naselja v istoimenskem zalivu je naselje Karigador, ki spada v občino Brtonigla.

Med arheološkimi izkopavanji so odkrili ostanke antičnih stavb na katerih temeljih je bila v 5. stoletju zgrajena zgodnjekrščanska cerkev s črno-belim mozaičnim podom. Kasneje je bil na istem mestu zgrajen benediktinski samostan. Današnji klasicistični arhitekturni del s cerkvijo, dvorcem, gospodarskimi poslopji in parkom iz leta 1839, ki se razprostira do morske obale je iz časa lastništva koprske plemiške družine Grisoni«, informativno o Dajli zapiše slovenska wikipedija.

Toda mi bomo v tem članku sledili besedam Barbare Ban, ki se s kolegico poda na prav zanimiv kolesarski podvig. Originalni članek v hrvaščini najdete na naslednji povezavi: Dajla: Gdje je nestao sjaj ladanjske vile najbogatijeg Istrijana. Takole pa teče slovenski prevod …

Sonce vzhaja. Zima je, vendar nas čaka lep dan. Kolesa so že na strehi avtomobila in odhajamo. A ko pridemo v Novigrad, sonce prekrijejo oblaki z morja. Bo najino “modro” potovanje od Novigrada do Umaga ob morju padlo v vodo? A ne bomo jokali in si že uvodoma pokvarili dneva. Z avta snamemo kolesa in gremo v akcijo.

Razpoloženje se že dviguje. Hladno je, vlaga se dviga iz morja. In komaj smo začeli vrteti pedala, se je pokazalo sonce. In hvala mu. Bilo je, kot bi vedelo, kdaj mora pokukati skozi oblake. Kajti ta pot od Novigrada do Umaga ob morju, nato pa do Brtonigle in nazaj je bila za nas drugačna. Na 54-kilometrski poti je res veliko za videti in se naučiti. Na poti boste tudi meditirali, a se tudi večkrat zamislili. Sploh ko prideš do Dajle. Zame je bila Dajla, poleg vožnje ob samem morju, najbolj impresivna na tej poti.

Novigradske ulice samo za nas

Za začetek sva obiskali Novigrad. Majhno ribiško in turistično mesto, ki zimskega januarja trdo spi. Po poletnem vrvežu pridejo taki tihi in mirni dnevi. Zelo čudno mi je biti pozimi v Novigradu. Nenavaden je ta mir, zapuščene ulice, promenade in plaže. Na glavni ulici ni pisanih dežnikov, na tisoče turistov, odprtih kavarn, trgovin s spominki. Zdi se ti, da je celotno mesto samo tvoje. Najina prva postaja je mestna loža Belvedere. Upravičeno nosi to ime, saj je razgled res čaroben, kljub nekoliko oblačnem vremenu.

Horizont in zimska modrina. Odličen vtis za začetek. Mimogrede, to je edina istrska loža, ki je tik ob morju. Na plošči ob njej piše, da je bila zgrajena v 16. stoletju, domnevajo pa, da je nastala na nekdanjem obrambnem obzidju mesta, po čemer je Novigrad znan. Del nekdanjega starega Novigrada in njegovo obzidje je ponekod še vidno, kar daje mestu poseben čar. Od tam se lahko spustite do morja, lahko pa se tudi vrnete na majhen, očarljiv mestni trg, ki ga krasi župnijska cerkev sv. Pelagija in sv. Maksima.

Sproščujoč Karpinjan

Ker sva s kolesi, sprehod ob morju pustiva za kdaj drugič. Prispeva na zapuščen glavni trg in nato ob morju do rive in marine, kjer se zibljejo razkošne jadrnice in jahte. In tako vse do priljubljenega mestnega kopališča Karpinjan. Zelo rada pridem sem poleti na kavo, ko sem kje v okolici. Nikoli se nisem kopala na tej plaži, a s Karpinjana imam najlepši pogled na Novigrad, globoko senco pa daje velik travnik s stoletnimi drevesi. Si na morju, pa tudi ne. In nikoli ni velike gneče.

In potem je pot vse do Karigadorja zame popolna neznanka. Pred nami je čudovita promenada ob morju. Sprehajalci uživajo v zimskem jutranjem soncu, klopce se počasi polnijo. Ves čas je z druge strani morja pogled na Novigrad, ki ga počasi pustimo za seboj. Vsaj do popoldneva. Pot je na tem delu asfaltirana, a gneče ni. Tudi stresa ne. Ves čas sledimo poti Eurovelo številka 8, ki je včasih ob morju, včasih nad naseljem, saj je ta del obale precej pozidan. Žal ni vse legalno, zato dostop do morja ni mogoč povsod.

Trstičje in plaže

Pot poteka malo skozi oljčne nasade, nato ob plaži zaliva Mujela do rta Kastani, nato malo skozi polja, malo skozi kampe. Asfalt delno nadomešča makadam. Ne morete pa zgrešiti poti, saj vodi vzdolž obale in številnih novogoriških skalnatih in prodnatih plaž v senci trstičja. Zanimivo. In tako je vse do Dajle. Kako veste, da ste blizu tega čudovitega zapuščenega podeželskega kompleksa tik ob morju? Zaradi visokega kamnitega zidu ob morski poti. Čutiš tisti stari duh. Čutite, da se približujete zgodovinskemu posestvu.

In potem je pred tabo vrsta dreves, stolp (»kula«) in v daljavi vidiš posestvo. Sploh še ne veš, kako to izgleda. Od daleč je res slikovito. Še posebej s ceste, ki vodi do kampa Mareda. S hriba se vidi stolp, zadaj pa morje in čolni. Povsem nenavaden in poseben pogled.

Dajla je staro zgodovinsko naselje, ki se kot toponim Ayla prvič omenja leta 1028. Posest je bila v daljnem srednjem veku v lasti oglejskega patriarha, nato pa je bila v 13. stoletju opuščena. Nihče pravzaprav ne ve zakaj. Očitno usoda zapuščenega kraja spremlja Dajlo skozi zgodovino. In tako je tudi danes. Potem pa so posest prevzeli novomeški škofje, ki so jo nato dodelili plemiški družini Sabini. In tu je začetek ustvarjanja te zgradbe. Seveda je niso zgradili tako, kot je videti danes. Za tisto dobo je bil zgrajen grad(ič) oziroma kaštel s štirimi (obrambnimi) stolpi.

In ta kaštel je bil kasneje zapuščen. A takrat se na sceni pojavi mogočna in precej bogata koprska družina Grisoni, saj so Savini ostali brez naslednika. To je bilo leta 1736. Družina Grisoni je bila starodavna plemiška beneška družina, ki je bila vključena v Veliki svet Beneške republike, a je bila v srednjem veku izgnana iz Benetk. In tako so se nastanili v Kopru, v celotni Istri so imeli velika posestva.

Ta družina je zaslužna za to, kar ima Dajla danes. In prav ta fantastičen kompleks stavb s trato in pomolom predstavlja arhitekturni biser Istre. In kot mnogi drugi v Istri tudi ta – očitno – razpada. Glavna zgradba me spominja na podobno, na »Stancijo Grande«, v Savudriji. Zlati časi so že zdavnaj mimo za tema dvema nekoč lepima posestvoma, ki sta se ponašali ne le s prekrasno palačo, temveč tudi s čudovitim vrtom. Tudi o vrtovih ni več resnih sledi.

Bogati Grisoni iz Kopra

Grisoni so stari srednjeveški grad podrli leta 1830, devet let kasneje pa so na njegovem mestu zgradili tri nove palače, ki skupaj s cerkvijo tvorijo ta kompleks. Na sredini je bil gozdiček cipres. Vse to je zasnoval francoski arhitekt Gabriel Le Terrier de Manetot v neoklasicističnem slogu. V tem pogledu je podeželska vila specifična, saj je edini tovrstni primer arhitekture na istrskem polotoku. Zato je še toliko bolj žalostno, da je v tako slabem stanju.

Tako ima Dajla danes po zaslugi Francoza, ki je tako kot družina Grisoni takrat živel v Kopru in je kot arhitekt delal pri nekaterih uglednejših plemiških družinah, to, kar ima. Resda bi moralo biti po njegovih prvotnih načrtih vse še bolj razkošno. Vse je bilo zgrajeno na novo, razen današnje župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je bila zgrajena v obdobju od 1763 do 1903 v poznobaročnem-neoklasicističnem slogu. Stavbe se zrcalijo druga v drugi, zaradi česar je ta kompleks v obliki črke U harmoničen in lep. Še danes so vidni delčki lepo urejenega vrta s pogledom na morje. Pod njim je portal, ki vodi do majhnega pomola.

Vse prepusti revežem in benediktincem

Vendar pa družina Grisoni ni dolgo uživala na tem čudovitem posestvu. Pravzaprav ni prav nič uživala, ker je grof Francesco Andrea Elio Grisoni, ki je v tistem času slovel za najbogatejšega Istrana in je imel poleg palače v Kopru posesti še v okolici, Piranskih solinah, 17 hektarjev veliko posestvo Sv. Onofrija pri Sečovljah, 400 hektarjev velik fevd v Dajli in posest v neposredni bližini Trevisa (slovensko Treviž), je le dve leti po izgradnji vile v veliki žalosti umrl. V zelo kratkem času sta z ženo izgubila dva otroka. Njun štiriindvajsetletni sin je umrl leta 1833 v Milanu v nenavadnih okoliščinah v dvoboju, njegova sestra pa je umrla po dveh letih zakona z bratrancem leta 1837. Grof, z zlomljenim srcem, se je zato odločil, da bo svoje bogastvo zapustil benediktincem in revežem v svoji oporoki.

Posesti v Dajli in pri Sečovljah ter polovico bazena v Piranskih solinah je dal Benediktincem v Pragli. Pod pogojem, da v Dajli odprejo dom za nemočne in poskrbijo za versko in kulturno vzgojo ter zdravstveno varstvo župljanov. Leta 1860 so v vilo tako prišli benediktinci in ponovno je postala samostan. In tako je bilo vse do konca druge svetovne vojne, natančneje leta 1948. Do leta 1989 je nekdanji samostan služil kot dom za ostarele in ubožnica, zdaj pa je zapuščena zgodovinska »luknja« v lasti cerkve.

Srce in duša kraja

Kompleks je precej zanemarjen, a v osnovnih elementih dobro ohranjen. Čaka na prihodnjo uporabo in obnovo. Ali je treba reči, da si to resnično zasluži? Mislim, da ne. Dajla, ki je nastala okoli te posesti, si to zasluži. Navsezadnje je to njeno srce in duša. Sprehodimo se po posesti in občudujemo njeno zgodovinsko vrednost. Na poti odkrijemo nekaj podrobnosti: stare kamnite klopi, globok vodnjak na zunanji strani kompleksa, pomol … Vse to daje temu prostoru prav poseben čar.

In potem gremo naprej. Čaka nas Umag, pred tem pa še Karigador in Lovrečica. In kje je šele Brtonigla… Vožnja se nadaljuje, kolikor se le da, ob morju. Karigador ima lepo sprehajališče skozi mesto, ki je sproščujoče. Tam se je zabavno sončiti. In tam vstopimo v kamp Park Umag. Ne vozimo se več po trasi Eurovelo, ampak po promenadi ob morju. Toplo priporočilo.

Nimajo povsod dostopa do morja

Po izhodu iz kampa pot nadaljujemo vse do Lovrečice, kjer se lahko velik del sprehodite tudi ob morju po ozki gozdni poti tik ob vodi. Hrasti in morska voda. Vonj po listju in soli. Zanimivo. Potem pa priporočam, da greste kolesarji na pot Eurovelo pred vasjo Sveti Ivan, torej pred kampom Finida, ker do obale zaradi gradnje ob morju ne boste mogli. Lahko greste delno skozi kamp, potem pa boste naleteli na naselje z ozkimi ulicami in obzidjem tik do obale, po katerem ne morete kolesariti, ker ni dostopa. Na srečo je to le kratek del poti.

V Svetem Ivanu se ponovno začne čudovita promenada in nova kolesarska in sprehajalna pot za vse ljubitelje rekreacije. Mnogi so se tako kot midve odpravili ven s kolesi, še več pa se jih sprehaja z majhnimi otroki ali preprosto posedajo na klopcah ob morju. Nekateri se pripravljajo tudi na piknik. Peljemo se mimo manjše cerkvice sv. Peregrina, zavetnika Umaga.

Cerkvica je posvečena mučeniku, ki je bil tukaj usmrčen. Na rtu Rožac je bila zgrajena že v 12. stoletju, leta 1830 pa so ob prenovi pod oltarjem našli kosti. Domneva se, da so to relikvije svetnika. Mimogrede, sveti Peregrin je prišel iz Ogleja v te kraje oznanjat evangelij na prehodu iz tretjega v četrto stoletje, ko so bili kristjani preganjani.

Ta kraj je priljubljeno zbirališče domačinov na velikonočni ponedeljek. In prostor za piknik. Tu se naša vožnja ob morju konča, čeprav nas do Umaga čaka še nekaj poti. A ograja ob obali nam preprečuje, da bi šli dlje. Kravlji rt za zdaj ostaja izven našega dosega.

Dobre kolesarske poti

Prispeva do glavne ceste, na srečo ne rabiva voziti po njej, saj tam teče veliko prometa. Umag je to lepo rešil z izgradnjo kolesarske steze ob glavni cesti, ki nas pripelje direktno v srce tega istrskega mesteca. Pot naju zapelje direktno na obalo v starem delu mesta ter na glavni trg, kjer bo padla naša prva kava dneva.

Ne počivava predolgo, saj morava še do Brtonigle. Odločili sva se, da greva po glavni cesti skozi Petrovijo vse do Juricanov. Tam zavijema na lepo podeželsko cesto in progo 06 Od Neapolisa do Novigrada, v kateri sva zares uživali. Morda celo nekoliko preveč po gneči na glavni cesti, zato sva se nekoliko preveč sprostili in se – napaka – namesto po poti proti Brtonigli vračali v Novigrad! Okrog naju pa »kmečki prizori« na vse strani: oljčni nasadi, vinogradi, stari kozolci. Popolnoma drugačna zgodba od tiste vožnje ob turistični morski obali.

Majhen kraj z dobrim vinom in restavracijami

Komaj čakava, da zagledava Brtoniglo, majhen kraj na griču, znan po dobri malvaziji, a tudi po vseh drugih vinih. Pa tudi po svoji črni zemlji, po kateri je dobil ime. Tu lahko ljubitelji vin resnično uživajo, saj lahko poskusijo vina vrhunskih vinarjev, kot so Ravalico, Cattunar, Veralda, Novacco in številni drugi mali vinarji.

V Brtonigli skoraj ne boste poskusili slabega vina, uživali pa boste tudi v njihovih konobah in restavracijah. V Brtonigli in okolici deluje ducat odličnih lokalov, ki naredijo to območje za pravi mali gastronomski raj – San Rocco, Primizia, Astarea, Morgan, Sterle, Luciana, La Quercia, Silvano, Šantić, agroturizem Klai.

Vse je za pokusiti, ponudba je raznolika, za različne okuse – od rib do mesa, od turističnih kmetij in gostiln do vrhunskih restavracij. Seveda morate na tem območju okusiti njihovo oljčno olje. Odločili smo se, da si privoščimo deci vina v Food & Wine Primizia by San Rocco. Seveda je izbira takoj padla na malvazijo. Klasika je klasika. In potem je sledil spust v Novigrad, po progi 06.

Olje OPG Červar v svetovnem vrhu oljčnih olj

Pot vodi po cesti proti Novigradu, ki pa smo jo midve malo preoblikovale. Pri Bužiniji sva namreč zavili na cesto, ki vodi skozi naselji Paolija in Velika Stancija, kjer je sledilo še malo dodatne narave in podeželskih motivov pred vrnitvijo v ribiški Novigrad. Če imate čas, se lahko ustavite na Veliki Stanciji pri OPG Červar, ki je leta 2022 z oljčnim oljem Coratina osvojil sam svetovni vrh.

V vodniku Flos Olei so bili uvrščeni med 20 najboljših oljkarjev na svetu. Tam vas bosta pričakala pridna oče in sin Franko in Deni Červar v majhni »kantini«, ki se nahaja tik ob njunem posestvu, kjer imajo poleg oljk tudi farmo kokoši nesnic. Prav v kantini združujejo svoje najboljše domače izdelke. Odlična domača jajca in vrhunsko olje, vse v krogu dveh kilometrov od njihove družinske hiše. Sledila je še dobra malica pred vrnitvijo domov.

Za tekst in fotografije v samem tekstu se zahvaljujemo hrvaški novinarki Barbari Ban. Na njeni spletni strani Hello Istria lahko pogledate številne članke o prekrasni Istri pa tudi o nekaterih drugih turističnih destinacijah.


Sorodni članki

Dolina mamutov

Na samem vzhodu Hrvaške, ob reki Donavi, na pobočju Fruške gore, se nahaja majhna vasica Mohovo. Na prvi pogled je Mohovo popolnoma »navadna, povprečna in skorajda nič kaj drugačna vasica« kot je tudi veliko drugih, predvsem bližnjih. Toda v vasici Mohovo, s približno 200 prebivalci, vas bo ob prihodu pričakala zanimiva pozdravna tabla »Dolina mamuta« (slovensko »Dolina mamutov«). Ta mimobežna »prometna« tabla, ki izžareva iskreno dobrodošlico, pri potnikih vzbuja veliko radovednost.

Nadaljujte z branjem

Naj dopust na Hrvaškem postane cenejši

Govori se, da je počitniško poletje v Hrvaški drago. Kdorkoli trdi tako, še nikoli ni odkril skritih lokalnih restavracij, kupoval v lokalnih trgovinah, obiskoval lokacij, ki jih poznajo le domačini, ali rezerviral namestitev preko lokalnih agencij brez provizije.

Nadaljujte z branjem

5 idej za aktivne počitnice v Slavoniji in Baranji

Spoznati obalo bližnjega Jadrana, vendar se ob tem – vsaj tu in tam - ne obrniti proti »celinskemu hrvaškemu vzhodu« ter okušati čarov slavonskega gostoljubja, je velika napaka. Nihče ne zna tako neizmerno ter odlično gostiti, niti domačini v obmorskih mestih, kot to znajo prebivalci slavonskih ravnic ali baranjskih kleti.

Nadaljujte z branjem