Compare Listings

Družabni igri, ki dišita po morski soli

Jadranska zgodba, Morska zgodba

Jadranska zgodba in Morska zgodba sta hrvaški družabni, hkrati tudi izobraževalni, igri. Preko teh dveh družabnih iger (Jadranska zgodba, Morska zgodba) lahko otroci na zanimiv način spoznavajo prebivalce morja. Igri sta v okviru blagovne znamke »Riblja priča« zasnovala in v »svet lansirala« Marina in Filip, agronoma in hkrati zakonski par, ki uspešno dokazujeta, da gresta ljubezen in delo z roko v roki.

Jadranska zgodba, Morska zgodba

V letu 2020 sta se Marina in Filip podala na podjetniške poti, odprla podjetje in ustvarila svojo prvoi izobraževalno igro spomin Adriatic story (Jadranska zgodba). Podjetništva sta se lotila brez velikih pričakovanj in načrtov, a s srcem, kar se je na koncu izkazalo za najboljše.

Vse skupaj se je začelo že leta 2018, ko sta začela ustvarjati blog Fish Story (Riblja priča) z namenom promocije uživanja rib in drugih morskih sadežev. Ideja za blog Riblja priča je nastala čisto po naključju. Marina je z znanstvenim raziskovanjem ugotovila, da Hrvati jedo premalo rib, Filip pa je morski človek, ki je vse življenje preživel ob morju in z ribami. Filip je del svojega življenja preživel celo na Norveškem, kjer je delal na Inštitutu za raziskovanje morja, tam pa je še bolj vzljubil ribolov in povečal porabo rib.

Tako sta Marina in Filip združila znanje marketinga in ribištva ter se odločila za blog, predvsem z namenom promocije uživanja rib. Redno so pripravljali ribe in druge morske jedi, jih fotografirali in spremljevalce izobraževali, zakaj je pomembno jesti morske sadeže.

Ko pa sta leta 2019 Marina in Filip postala starša, sta se odločila, da bosta zadevo zapeljala v smeri ustvarjanja izobraževalnih izdelkov za najmlajše, saj na mladih svet stoji. Poleg tega sta opazila, da na trgu primanjkuje sodobnih, izobraževalnih iger z zanimivim dizajnom, predvsem tistih z dodano vrednostjo (npr. personalizacija, dodatne vsebine ipd.). Tako sta najprej raziskala, kateri morski organizmi so najpogostejši v Jadranskem morju in katere Hrvati najbolj poznajo.

Nato sta iskala enciklopedije, knjige ter druge strokovne in znanstvene članke, da bi prišli do besedil za izobraževalno brošuro, v kateri so opisani vsi jadranski organizmi. Ob sebi sta Marina in Filip zbrala ekipo kreativnih in izobraženih ljudi (ilustratorji, lektorji, logopedi) in skupaj so ustvarili prvi izdelek – igro spomina z imenom Jadranska priča (Jadranska zgodba).

Skozi igro otroci spoznavajo tune, lignje, hobotnice, morske ježke in druge prebivalce Jadrana. Spomin Jadranska priča je hitro osvojila malčke v regiji. Igra vsebuje 24 kart, to je 12 parov z najpomembnejšimi organizmi nam ljubega Jadranskega morja. Odlična in nadarjena hrvaška ilustratorja Tena Letica in Ivan Dilberović sta poskrbela, da so bile ilustracije čim bolj podobne tistim iz resničnega morskega sveta, hkrati pa tudi zelo privlačne za otroke.

Da ne bi šlo le za navadno igro spomina s kartami, so se odločili izdelati izobraževalno brošuro, ki vsebuje opis 12 jadranskih organizmov iz omenjene igre spomina. Poseben čar vsemu daje personaliziran kartonček z imenom otroka/otrok, ki mu je spominek namenjen.

Po mega popularni igri Jadranska priča je spomladi 2022 na trg prišla nova spominska igra z imenom Morska priča (Morska zgodba), ki je prav tako sestavljena iz 24 kart (12 parov). Otroci skozi igro spoznajo 12 novih morskih organizmov, in sicer morskega psa, jastoga, morsko želvo, orko, lososa, trsko, morskega konjička, meduze, mečarice, pokrovačo, brancina in inčuna.

Tudi to igro spomina pospremi personaliziran kartonček, na katerem je napisano ime otroka, kar daje tej igri poseben čar, ter poučna knjižica (tokrat v obliki rime) z zanimivostmi o posameznem morskem organizmu. Tako bodo otroci na primer izvedeli, da pri morskih konjičkih »očetje« varujejo jajčeca, dokler se mladiči ne izležejo, ali da je kit orka pravzaprav vrsta delfina.

Obe spominski igri sta namenjeni otrokom od 1 do 8 let, vendar sta zaradi poučne vsebine zanimivi tudi za starejše otroke in odrasle. Dodana vrednost iger Adriatic Story in Sea Story (Jadranska zgodba, Morska zgodba) je v tem, da dobiva igra spomin z otrokovim odraščanjem nove razsežnosti. Tako se na začetku (1-3 leta) lahko uporablja le za vizualni spomin. Kasneje začnejo otroci sestavljati pare (večinoma pri okoli 3 letih), kar je odlično za razvoj spomina in koncentracije, naučijo pa se tudi imena jadranskih in morskih organizmov ter kako izgledajo.

Ko bodo otroci v morju srečali morsko zvezdo ali morskega ježka, ju bodo prepoznali tudi sami. Pri 6-7 letih lahko iz brošure izvejo, da ima na primer sipa modro kri. Poleg tega lahko starši pri uživanju rib (priporočilo je vsaj 2-krat na teden) otrokom razložijo, ko na primer uživajo sardele, da spadajo v skupino plavih rib, jim v brošuri pokažejo, kako sploh izgledajo sardele, in otroke naučijo, da je sardela majhna kraljica morja, ki hrani hrvaško ljudstvo že številne generacije, dolga stoletja.

Pomembno je omeniti, da vse faze nastanka produktov, od same ideje, izdelave ilustracij do tiska in embalaže, potekajo na Hrvaškem, torej gre za popolnoma hrvaški izdelek. Glavna vodilna nit blagovne znamke »Morska priča« je ustvarjanje zaupanja kupcev in skozi igro otroke že od malih nog učiti o morju, pomenu morskih organizmov in ohranjanju čistosti morja.

Filip je na vprašanje hrvaškega medija www.poduzetnik.biz o motivaciji za zagon prav te poslovne ideje dejal: »Motiviralo me je predvsem dejstvo, da veliko Hrvatov ne zna prepoznati ribjih vrst, da mislijo, da je losos prebivalec Jadranskega morja, da je škamp enak kozicam, ne znajo ločiti sardel od inčunov, ne vedo, katere ribe spadajo v belo in katere v modro skupino itd.

Spoznal sem, da je treba otroke o vrstah rib seznanjati že od malih nog, saj bodo le tako vedeli, da so ribe pomembne, da bodo skrbeli za morje in jezera, uživali bodo ribe, jedli predvsem lokalne vrste rib in podobno. Zavedam se, da živimo v živahnem, hitrem in stresnem, svetu, vendar je prehrana ključ do fizičnega in duševnega zdravja.

Prepričan sem, da bo agronomija kot poklic vedno bolj iskan in cenjen. Ribe so bogate z beljakovinami, vitaminom D, železom, kalcijem, pomembne so za dober vid, spomin, kakovosten spanec, za zmanjševanje tveganja za srčni infarkt in možgansko kap in še mnogo več. Z izobraževanjem najmlajših ustvarjamo izobražene potrošnike, večje znanje pa bo vodilo k večji porabi rib, kar je primarni cilj in želja našega projekta Riblja priča«.

Dodal je: »Veseli nas, da so Hrvati prepoznali naše znanje, pa tudi naš trud in željo, da bi otroci izvedeli več o Jadranskem morju in najpomembnejših morskih organizmih. Veseli nas, da naša »morska skupnost pod okriljem obeh spominskih iger Jadranske zgodbe in Morske zgodbe« raste iz dneva v dan, v podjetju prejemamo veliko sporočil podpore in si na ta način dobivamo potrditev, da ima vse, kar počnemo, res smisel. Naši bolj izobraženi otroci nam pridno zaganjajo veter v hrbet. Več o zabavnih in poučnih igrah Jadranska zgodba in Morska zgodba lahko izveste na našem instagram in facebook profilu«.

Ps. Uredništvo www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, se Marini in Filipu iz Riblje priče iskreno zahvaljuje za pomoč pri pripravi teksta in – seveda – fotografije.

Sorodni članki

Crikvenica: Maškare 2023

Turistična zveza Crikvenica sporoča: »Letos, leta 2023, bomo uživali kar v sedmih tednih pustovanja. Zabavale nas bodo številne maškare, velike in nekoliko manjše pustne povorke, uživali bomo v ustvarjalnih maskah, se čudili čajankam za najmlajše, vse skupaj pa nas čaka obilica smeha in dobre volje. Opisano je le del naših znanega crikveniškega pustovanja, ki svojo zgodbo z imenom Maškare gradijo na tradiciji, ki so jo pilile številne generacije Crikveničanov.

Nadaljujte z branjem

Tradicionalne hrvaške jedi

Poleg čudovite obale, otokov in morja, po katerih je Hrvaška najbolj znana, je naša sosednja država bogata tudi z različnimi gastronomskimi dobrotami. Hrvaška gastronomija se je zaradi svoje burne preteklosti skozi zgodovino razvijala pod vplivom različnih narodov.

Nadaljujte z branjem

Hrvaški turizem: rekordni zaslužki

Hrvaška turistično leto 2022 je bilo nadvse uspešno. Čeprav na Hrvaškem niso padli statistični turistični rekordi v kategoriji samih prihodov gostov in njihov nočitev, pa je bil zaslužek (okrog 13 milijard evrov) najvišji doslej. Fokus turističnih delavcev v letu 2023 naj bi bil na kakovosti, (zeleni) trajnosti in inovativnosti. Bo Hrvaški s takšnim načrtom leta 2023 uspelo podreti prav vse rekorde, turistične statistične kazalce?

Nadaljujte z branjem