Dobrovnik se ponaša z Bukovniškim jezerom

Slovenska občina Dobrovnik leži na območju, kjer je bilo nekoč davno Panonsko morje. Razprostira se na 31 kvadratnih kilometrih. Zajema tri naselja in sicer Strehovci, Žitkovci in Dobrovnik. Slednja dva ležita na narodnostno mešanem območju, kjer je večji del prebivalstva pripadnikov madžarske narodnosti. Vas Strehovci leži izven dvojezičnega območja. V občini deluje dvojezična osnovna šola, Dobrovnik ima tudi vrtec. V občini Dobrovnik poleg Slovencev in Madžarov živi še manjša romska skupnost, vsi prebivalci pa živijo v medsebojnem spoštovanju in strpnosti.

Na severozahodnem delu občine Dobrovnik se razprostirajo dobrovniško – strehovske gorice posejane z vinogradi in sadovnjaki, med katerima ležijo obširni gozdovi s čudovitim akumulacijskim jezerom, medtem ko je na južni in zahodni strani tipična panonska nižina, z njivami in travniki. Pogled na zemljevid nam razkriva, da je Dobrovnik od Murske Sobote oddaljen le 18 kilometrov, od štajerskega Maribora piškavih 70 kilometrov, do madžarskega Blatnega jezera je dobrih 150 kilometrov, do hrvaškega Varaždina, mesta angelov je le okrog 50 kilometrov.

Pravo bogastvo občine Dobrovnik je zanimiva kulturna dediščina ter narava, ki jo poznajo predvsem domačini, zadnja leta pa jo pridno spoznavajo tudi turisti. Prav povsod je najti veliko prijaznih in veselih domačinov, ki rade volje postrežejo obiskovalca s pristno domačo hrano in dobro vinsko kapljico. Skozi občino Dobrovnik peljejo različne tematske poti. Zelo so znane kolesarske in pohodniške poti, ki Dobrovnik povezujejo z ostalimi turističnimi kraji v Sloveniji in na Madžarskem.

Občina Dobrovnik je občina v razvoju, katere občani so vrasli v domačo zemljo, so trmasti, vztrajni in vzdržljivi kot trta, ki jo negujejo s posebno skrbnostjo. Tukajšnja narava vas vabi, da jo spoznate v vseh letnih časih, da uživate v svežem zraku, se ustavite ob kakem vinogradu ali izletniški točki. Za lepo podobo in promocijo občine Dobrovnik se trudijo vsi prebivalci, skupaj z tukajšnjimi društvi, ki s svojimi programi večkrat popestrijo sivo vsakdanjost vsem, ki slučajno ali namerno zaidejo v te prekmurske konce. Društva Dobrovnika v sodelovanju z vsemi ponudniki in lokalnimi skupnostmi prirejajo različne prireditve, delavnice in razstave.

Dokaj prepoznavna je razstava pirhov, ki je tradicionalna že vrsto let in je dobro obiskana. Pirhi so izdelani v različnih tehnikah. Razstava je V HIŠI GYÖRGYA DOBRONOKIJA, kjer se stalna razstava zgodovine Dobrovnika dopolni s to oziroma ob drugih priložnostih z drugo priložnostno razstavo. Hiša je idealno stičišče in točka za izvedbo raznih delavnic drugih dogodkov.

Prav zaradi domačnosti in arhitekture je dvorišče in sama hiša idealen kraj za martinovanje, ko se po stari navadi mošt spremeni v vino. Običaj krsta mošta v vino na zanimiv način predstavi Martinova skupina, ki v mesecu novembru obišče tudi veliko drugih krajev izven občine. Vse bolj pridne roke rokodelcev se trudijo za ohranjanje dediščine, ko obujajo izdelavo rokodelskih izdelkov iz ličja, šibja, slame, lončarskih izdelkov in medenjakov. Vse te izdelke si lahko ogledate v HIŠI ROKODELSTVA, kjer se lahko tudi preizkusite v izdelavi ali si izdelavo le ogledate.

Tudi DEAKOVA SOBA v Žitkovcih priča o lokalni zgodovini in življenju naših prednikov. Stalna razstava je posvečena madžarskemu akademiku in državniku Ferencu Deáku, ki mu madžarski zgodovinarji priznavajo pomembno vlogo v zgodovini Madžarske in ki je v svojih zgodnjih letih živel prav v Žitkovcih. O tem pričajo številni arhivski dokumenti in fotografije.

Najbolj prepoznavna točka občine Dobrovnik je vsekakor BUKOVNIŠKO JEZERO. To je akumulacijsko jezero, nastalo je z zajezitvijo potoka Bukovnica, leži pa na površini 8 hektarjev. Bukovniško jezero obdaja gozd, ki nudi obiskovalcem prijetno senco in poleg ribolova tudi možnost za počitek, sprehode, kampiranje, piknike, športne aktivnosti, ter veliko gobarskih užitkov. Z vodno površino Bukovniškega jezera upravlja ribiška družina. Ribolov se lahko izvaja tri dni na teden, ko se lahko v senci okoliških gozdov spočijete in se naužijete svežega zraka.

V neposredni bližini jezera se v senci starih, visokih dreves nahaja KAPELICA SVETEGA VIDA. Postavljena je na mestu nekdanje lesene cerkvice, ki je bila zgrajena okoli leta 1828. Kapelica je posvečena svetemu Vidu, ki je po izročilu zavetnik za oči in dober vid. Poleg kapelice je v dolini IZVIR SV. VIDA. Pravijo, da ima voda iz tega izvira energijsko moč ter zdravilne učinke pri zdravljenju vida, sluha, prebavil, živčevja in kože.

Po legendi se je potrebno pri izviru umiti, da bomo boljše videli. Prav tako legenda pravi, da je bil na območju Bukovniškega jezera nekoč samostan, v katerem so živeli menihi, med njimi tudi menih, ki je bil slep. Po vodo so menihi hodili k izviru, tudi umivali so se pri tem izviru in čez čas je menih spregledal. Tako je izvir svetega Vida že stoletja znan po svoji zdravilni in čudežni moči.

V okolici kapele Svetega Vida in Vidovega izvira so najdene številne ENERGETSKE TOČKE blagodejnega in zdravilnega zemeljskega sevanja, ki izboljšajo počutje in zdravje ljudi. Izmerjenih in označenih je 26 takih točk. Obiskovalci se v tem območju sprostijo in si naberejo novih moči.

Okoli Bukovniškega jezera poteka GOZDNA UČNA POT. Učna pot se začne ob gozdni cesti nad ribiško kočo in poteka krožno skozi gozd do Bukovniškega jezera in nazaj do izhodišča. Pot je dolga približno 1700 m, je nezahtevna z vsega 42 m višinske razlike. Na poti je 6 informacijskih tabel z osnovnimi informacijami o gozdni učni poti. Pot je primerna za posamezne obiskovalce, kot tudi za skupine. Je idealna učilnica na prostem za naravoslovne dneve.

Območje je tudi romarsko središče, še posebej v mesecu juniju, in sicer prvo nedeljo po 15. juniju, ko goduje Sveti Vid. V tem času se ob Bukovniškem jezeru in v celi občini vrstijo razne prireditve ob »Dnevu turizma občine Dobrovnik«. Pestra je ponudba raznih športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Osrednji dogodki so Vidov kolesarski maratona, Teka okoli Bukovniškega jezera, ribiško, strelsko tekmovanje ter zabavne prireditve ob večerih in seveda tradicionalno Vidovo »proščenje«.

PUSTOLOVSKI PARK Bukovniško jezero, ki leži v prečudovitem gozdu, vam ponuja popolno sprostitev, zabavo in oddih ter vas vabi, da preizkusite svoje športne ter pustolovske sposobnosti. Plezalne poti so prilagojene obiskovalcem vseh starosti in zmogljivosti, ter so zato primerne tako za najmlajše kot za najstarejše. V neokrnjeni naravi lahko obiskovalci preizkusite svoje zmogljivosti na 58 elementih. Ko se boste nekoliko naveličali športnih aktivnosti, si oglejte še PRAVLJIČNI PARK. Ko boste začutili lakoto, obiščite t.i. »Brunarico prekmurskih dobrot«.

Bogastvo neskončne panonske ravnice je obogatena z raznobarvno tropsko divjino in TROPSKIM VRTOM. Vabijo vas raznobarvne orhideje, ki rastejo v rastlinjakih in si jih lahko tudi kupite, lahko pa si ogledate vzorčni nasad raznih tropskih rastlin, ki uspevajo v tropskem vrtu. Rastline, kot so vanilija, kava, poper, papaja, banana, ananas in tropsko okolje vas bodo popeljali v neki drugi svet.

Strehovske gorice so znane po zelo lepo ohranjenih zidanicah, ki so bogata zakladnica še ohranjene ljudske arhitekture iz 18. in 19. stoletja, kjer se je ohranila izvirnost. Temu sledi tudi Društvo vinogradnikov Strehovci, ki je ob vznožju goric postavil CIMPRAČO, cimprano hišo, ki je osrednja točka za zbiranje in druženje ob dobri kapljici. Pravijo, da zaradi izredne lege, kjer se čuti vpliv gozda in sonca, v Strehovcih najprej obsije vinsko trto v Sloveniji.

Kako veliki so planeti in kako daleč so od sonca, si težko predstavljamo. Učna pot SONCE IN PLANETI v Strehovcih z maketo Osončja nam predstavi razmerje njihovih velikosti in oddaljenosti od sonca. Maketa pomanjšanega Osončja, ki je postavljena na Prekmursko ravnico, je čudovita priložnost, da pogledamo ta del vesolja – Sonce in planeti – ne več z Zemljine površine, ampak z drugačne perspektive – iz vesolja. Učna pot je opremljena z informacijskimi tablami z letalskim posnetkom okolice, možen je tudi ogled z vodnikom.

V vinogradih Rigányóca najdemo samorodno vinsko trto šmarnico, ki se danes vse bolj ponovno uveljavlja zaradi ekološke pridelave. Kot ostanek železne zavese stoji tam stolp, ki ga je nekoč uporabljala vojska, danes pa se uporablja kot turistični razgledni stolp. Prav v spomin na železno zaveso je nastal na meji Bödeháza-Žitkovci PARK PRIJATELJSTVA, ki je rezultat prizadevanja ljudi z obeh strani meje z namenom povezovanja in sodelovanja.

Prekmurje – seveda – slovi tudi po svojih slastnih kulinaričnih dobrotah. Zelo veliko je tradicionalnih posebnostih, ki so skupne le nekemu manjšemu predelu, nekaj pa je tudi takih, ki so skupni vsem. Za območje ob madžarski meji, v katero spada tudi občina Dobrovnik so značilne jedi bograč, dödöli, retaš, ocvirkove pogače, gibanica, šunka, zaseka, meso iz tünke, domači kruh in seveda pereci. PERECI so posebnost, ki je značilna le za območje ob meji in se pečejo v krušni peči, čeprav jih sodobne gospodinje pečejo v električni pečici. Recept je enostaven, nezahteven, toliko bolj pa je prijeten okus in uporabnost tega izdelka. Lahko se ponudi kot samostojna jed ob dobri kapljici in kramljanju, lahko pa kot priloga bograču ali kateri drugi hrani.

V občini Dobrovnik so na voljo tudi prenočišča, ki ponujajo poseben oddih v osrčju vinogradov s čudovitim razgledom, opremljenostjo ter nedaleč od turističnih zanimivosti. Celotno Prekmurje, še posebej Dobrovnik, je RAJ ZA KOLESARJE, saj so po celotnem območju občine urejene kolesarske poti, ki so varne, prijetne in nezahtevne.

Občina Dobrovnik je zelo skrbno urejena, poskrbljeno je za vso potrebno infrastrukturo ter za kakovostno bivanje tako občanov kot morebitnih obiskovalcev, izletnikov, pa tudi turistov, ki iščejo ustrezna prenočišča.

V turistični skupnosti Dobrovnik poudarjajo: »Vsak obiskovalec pride v nek kraj, kjer bi rad doživel gostoljubnost, pristnost, domačnost. In to bo v občini Dobrovnik zagotovo našel«. Turisti, ne oklevajte, podajte se na pot po naravnem bogastvu, znamenitostih in zanimivih območjih občine Dobrovnik. Uživajte med zelenimi gozdovi, slikovitem vinogradniškem območju, ob zvokih ptičjega petja in energijsko ter kulinarično bogatem doživetju.

Ps. Uredništvo www.pag.si se za pomoč pri pripravi teksta in fotografije iskreno zahvaljuje Zavodu za okolje in turizem Dobrovnik.